Regionalni RTV center Koper - Marjetica Koper d.o.o.
+ -Številka: 090-229/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost, Avtorsko delo
POVZETEK:Prosilka je zahtevala, da ji organ v elektronski obliki ali fotokopirano posreduje študijo. Organ je zahtevo zavrnil, ker je študijo označil kot poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se študija nanaša na dejavnost, ki jo organ izvaja kot javno službo, zato je že po naravi stvari ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so javni na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije. Prosilki je omogočil vpogled, ker materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentom niso bile prenešene.ODLOČBA:Številka: 090-229/2016/5Datum: 10. 11. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 9. 2016 zoper odločbo Javnega podjetja Marjetica Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 4, 6000 Koper (v nadaljevanju organ) št. 4/281-16 z dne 8. 9. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 16. 9. 2016 se ugodi in se odločba Javnega podjetja Marjetica Koper, d.o.o., Ulica 15. maja 4, 6000 Koper, št. 4/281-16 z dne 8. 9. 2016 odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v študijo Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije z naslovom »Pravilno ravnanje in izvajanje pogrebnih svečanosti glede na različne veroizpovedi, običaje in tradicije, in sicer za pripadnike judovske, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi«.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je v zahtevi z dne 19. 8. 2016 organ prosila, da ji v elektronski obliki ali fotokopirano posreduje kopijo študije Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 4/281-16 z dne 8. 9. 2016, v kateri je navedel, da je predmet zahteve študija Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, z naslovom »Pravilno ravnanje in izvajanje pogrebnih svečanosti glede na različne veroizpovedi, običaje in tradicije, in sicer za pripadnike judovske, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi« (v nadaljevanju študija). Študijo je organ naročil zaradi izboljšanja svojih storitev ter zaradi sodelovanja in pravilnega izvajanja in organizacije pogrebnih svečanosti za izvajanje pogrebnih storitev pripadnikov drugih veroizpovedi, kar pogrebna služba organa že izvaja. Organ je s to študijo delavce, ki so odgovorni za kvalitetno izvedbo pogrebnih storitev, podučil in seznanil o pravilnem pristopu in ravnanju pri izvedbi pogrebnih svečanosti za pripadnike različnih veroizpovedi, kar pripomore k razumevanju ter boljši in kvalitetnejši izvedbi storitev organa. Ker vsebina zahtevanega dokumenta predstavlja določeno konkurenčno prednost in vsebuje informacije, ki imajo za organ poseben pomen v smislu izvajanja njegovih storitev, bi ali bi lahko razkritje dokumenta nepooblaščenim osebam organu povzročilo škodo glede njegovega poslovanja. Čeprav organ izvaja pogrebne storitve kot gospodarsko javno službo, se v delu izvajanja pogrebnih storitev že nekaj časa pripravljajo zakonske spremembe (predlog Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, ki je v parlamentarnem postopku) v smeri, da bi se pogrebne storitve lahko izvajale kot tržna dejavnost. Iz navedenih razlogov je študija na podlagi Pravilnika o obravnavi poslovnih skrivnosti št. 58/0001 z dne 16. 8. 2016 pri organu označena kot poslovna skrivnost in predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V predmetni zadevi tudi ne gre za podatke iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ zahtevo prosilke zavrnil. Organ je še dodal, da je študija avtorsko delo skladno z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). V tej zvezi je bil v postopek vključen tudi Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je navedel, da na organ ni prenesel materialnih avtorskih pravic na študiji, zato organ ni imetnik pravice reproduciranja dokumenta tretji osebi. Stranski udeleženec ne soglaša s posredovanjem študije prosilki. Dne 16. 9. 2016 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo št. 4/281-16 z dne 8. 9. 2016, v kateri je navedla, da so argumenti organa bizarni in neutemeljeni. Da navedbe v študiji predstavljajo konkurenčno prednost pred drugimi komunalnimi podjetji, in da bi zato razkritje pomenilo škodo za organ, je smešen argument, če vemo, da predstavniki veroizpovedi, ki jih zajema študija, pogrebno slovesnost opravijo sami, večino pokojnikov pa svojci odpeljejo v matično državo. Vloga organa je pri pokopih minimalna, saj zgolj opravi prevoz do pokopališča in izkoplje grob. Prav tako je neosnovana navedba, da gre za intelektualno lastnino stranskega udeleženca, in da ta ni prenesel avtorskih pravic na organ in zato nima nihče pravice vpogledati v študijo. Četudi v resnici ni prišlo do prenosa pravic, mora v takem primeru naročnik mediju omogočiti vsaj vpogled v študijo. Organ je javno podjetje, pogrebne storitve opravlja v okviru javne službe, ki se financira iz občinskega proračuna in jo torej plačujejo vsi Koprčani. Zato imajo pravico izvedeti, za kaj so plačali 11.000 evrov. Povsem jasno je, da organ študije ne želi izročiti, saj bi se izkazalo, da gre za nepotrebno študijo, naročeno v okviru znansko-prijateljskih poslov.Organ je pritožbo prosilke posredoval stranskemu udeležencu, ki je v dopisu z dne 4. 10. 2016 navedel, da na organ ni prenesel materialnih avtorskih pravic na študiji, zato organ ni imetnik pravice reproduciranja dokumenta tretji osebi. Stranski udeleženec ne soglaša s posredovanjem študije ne prosilki ne komu drugemu. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja na način, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Stranski udeleženec je poudaril, da z organom ni v nikakršnem razmerju, iz katerega bi bilo moč sklepati na kakršnokoli spornost opravljenega posla.Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 4/281-16 z dne 12. 10. 2016, poslal IP. Navedel je, da je izvajanje in organizacija pogrebnih svečanosti ena izmed pomembnejših (zaenkrat še) gospodarskih javnih služb, v prihodnje pa zagotovo ena od pomembnejših dejavnosti, pri kateri je zaradi narave in občutljivosti področja zelo pomembno, kako in na kakšen način se te storitve izvajajo, kakšen pristop in znanja imajo zaposleni, ki so odgovorni in izvajajo dela na tem področju in kako so sploh seznanjeni z različnimi običaji in tradicijami tudi glede na različne veroizpovedi v povezavi z organiziranjem pogrebnih svečanosti. Od tega je posledično odvisno zadovoljstvo naročnikov in uporabnikov storitev organa. Zaposleni morajo v okviru svojega delokroga zagotoviti vse potrebno, da se svečanosti opravijo na pravilen način, dostojno in skladno z željami in potrebami svojcev. Vloga organa pri nudenju storitev in organizaciji pogrebov in pogrebnih svečanosti še zdaleč ni minimalna, kot zatrjuje prosilka. Zelo pomembno je, da so vodstvo in delavci, ki sodelujejo pri teh aktivnostih, podrobneje seznanjeni z različnimi običaji in tradicijami pri pogrebnih svečanostih pokojnikov različnih veroizpovedi. Študija je del širšega poslovnega pristopa pri izvajanju pogrebnih in pokopaliških dejavnosti in del teh procesov, ki se izvajajo pri organu in v Mestni občini Koper. Študija je upravičeno in utemeljeno označena kot poslovna skrivnost. Pravica in dolžnost poslovnega subjekta je, da skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) zavaruje svoje interese in koristi. Organ je poudaril, da je vsebina študije naročena za točno določen namen in korist, torej za izboljšanje poslovanja organa oziroma za izboljšanje kvalitete izvajanja služb in storitev, in kot taka ni namenjena za posredovanje tretjim nepooblaščenim osebam. Študija že sedaj predstavlja posebno vrednost za organ, ker vsebuje informacije, ki imajo poseben pomen za izvajanje pogrebnih storitev. Konkurenčna prednost pa se bo po sprejetju novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur. l. RS, št. 62/16; v nadaljevanju ZPPDej), ki bo začel veljati dne 15. 10. 2016, pokazala še v večji meri, saj zakon določa izvajanje pogrebnih storitev kot tržne dejavnosti in ne več kot gospodarsko javno službo. Vedenje in poznavanje pogrebnih običajev in svečanosti pripadnikov različnih veroizpovedi pa bo pomembno prispevalo h konkurenčnemu položaju vsakega izvajalca teh storitev. V tem smislu se pokaže varovanje vsebine študije kot poslovne skrivnosti še toliko bolj utemeljeno in upravičeno. Organ je javno podjetje, pogrebne storitve pa plačujejo naročniki pogrebnih storitev in se ne financirajo iz občinskih proračunov. Tudi strošek, ki ga je organ namenil za plačilo študije, utemeljuje pomembnost njene vsebine in pomena za organ. Povsem odveč so insinuacije, ki jih je prosilka zapisala na koncu pritožbe in jih organ odločno zavrača. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-229/2016/2 z dne 17. 10. 2016 organ pozval, da mu posreduje študijo in dodatna pojasnila. Organ je v dopisu št. 4/281-16 z dne 19. 10. 2016 navedel, da je bila študija plačana iz sredstev pogrebnih dejavnosti oziroma storitev. Na tej postavki se knjižijo prihodki iz gospodarske javne službe »pogrebna dejavnost«, torej sredstva iz naslova plačil naročnikov pogrebov pri izvajalcu javne službe za osnovne storitve, ki sodijo v okvir lokalne gospodarske javne službe skladno z opredelitvijo javne službe iz Odloka o pogrebni dejavnosti (Ur. objave, št. 20/2002), in ki so določene z občinskimi cenami javne službe. Poleg tega se na tej postavki knjižijo tudi prihodki dodatnih storitev oz. prodaje materiala, ki niso del osnovnih storitev javne službe in se cene za te storitve in material oblikujejo in določajo prosto pri izvajalcu. Študija je bila plačana iz sredstev teh dodatnih storitev oz. prodaje materiala, in ne iz sredstev osnovnih storitev pogrebne javne službe.Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Predmet presoje je študija Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije, z naslovom »Pravilno ravnanje in izvajanje pogrebnih svečanosti glede na različne veroizpovedi, običaje in tradicije, in sicer za pripadnike judovske, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi«, in sicer je sporno, ali ta študija predstavlja izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost).Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je študija na podlagi Pravilnika o obravnavi poslovnih skrivnosti, št. 58/0001 z dne 16. 8. 2016, označena kot poslovna skrivnost. Navedeno sicer ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, vendar pa je v danem primeru treba te navedbe preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.IP poudarja, da za organ v konkretnem primeru, ki je kot izvajalec javne službe zavezanec po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti organ pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek pomeni zanj konkurenčno prednost oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo zgolj z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon. IP ugotavlja, da je organ študijo naročil z javnim naročilom št. 555-N-S/2015 z dne 24. 9. 2015, njena vsebina pa se v celoti nanaša na izvajanje pogrebnih svečanosti. V času izdaje izpodbijane odločbe je to področje urejal Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. l. SRS, št. 34/84, Ur. l. RS, št. 26/90, 2/04 – ZZdrI-A; v nadaljevanju ZPPDUP).[1] ZPPDUP v prvem odstavku 1. člena opredeljuje pokopališko in pogrebno dejavnost kot dejavnost, ki obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem. »Pogrebne svečanosti«, na katere se nanaša študija, ZPPDUP navaja v poglavju »II. Pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem«, to pa so storitve, ki jih ZPPDUP v 1. členu uvršča v pokopališko in pogrebno dejavnost. V 2. členu ZPPDUP opredeljuje pokopališko in pogrebno dejavnost kot komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju ZGJS) je dotedanji sistem dejavnosti posebnega družbenega pomena nadomestil sistem gospodarskih javnih služb. ZGJS je v prvi alineji prvega odstavka 68. člena določil, da se dejavnosti, ki so bile v trenutku njegove uveljavitve z zakoni ali z občinskimi odloki določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture, do določitve gospodarskih javnih služb s področnimi zakoni, štejejo za gospodarske javne službe. Na tej podlagi je tudi pokopališka in pogrebna dejavnost, ki med drugim vključuje tudi pogrebne svečanosti, opredeljena kot gospodarska javna služba, saj novi zakon, ki bi na novo opredelil obseg javne službe v okviru pokopališke in pogrebne dejavnosti, v času odločanja pri organu prve stopnje še ni bil sprejet. Po določbi prvega odstavka 140. člena Ustave RS spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Lokalne zadeve javnega pomena, ki jih samostojno opravlja občina, primeroma našteva Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) v 21. členu. Med zadeve, ki so lokalne zadeve javnega pomena, uvršča tudi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe ter še posebej organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti. Način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ob upoštevanju določbe 3. in 7. člena ZGJS, predpiše občina z odlokom. V konkretnem primeru je Občina Koper v 27. členu Odloka o ureditvi položaja Javnega podjetja - Azienda pubblica Komunala Koper, d.o.o.-s.r.l.[2] (Uradne objave št. 53/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Odlok) določila, da se pogrebna dejavnost in urejanje pokopališč izvaja kot javna služba. Iz vsega navedenega izhaja, da se vsebina študije v celoti nanaša na dejavnost, ki jo organ izvaja kot obvezno lokalno gospodarsko javno službo. V skladu s 1. členom ZGJS se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljevanju javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja država oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Pri zagotavljanju javnih dobrin, je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (2. člen ZGJS). Ali je zakonodajalec utemeljeno vzpostavil javnopravni režim na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti, je ugotavljalo že Ustavno sodišče RS, ki je z odločbo št. U-I-48/97-12 z dne 6. 7. 2000 odločilo, da takšna ureditev ni v neskladju s 74. členom Ustave RS, ki se nanaša na svobodno gospodarsko pobudo in prepoved omejevanja konkurence. Ker gre torej pri izvajanju pogrebnih svečanosti za izvajanje javne službe, kar je v javnem interesu, se mora organ zavedati, da ima pri tem izreden pomen nadzor javnosti in posledično, da so njegovi interesi in koristi pri izvajanju te dejavnosti omejeni. Če bi dopustili, da izvajalec javne službe podatke o načinu izvajanja javne službe označi za poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad tem, na kakšen način se javne dobrine zagotavljajo. Iz vsebine študije je namreč mogoče sklepati, ali izvajalec javne službe ravna v skladu z javnim interesom ter pri tem upošteva za izvajanje pogrebne dejavnosti relevantne določbe ZGJS, ZPPDUP in Odloka. Navedeno potrjujejo tudi navedbe organa v izpodbijani odločbi, s katerimi organ pojasnjuje, da je študijo naročil zaradi izboljšanja svojih storitev, ki jih pogrebna služba organa že izvaja. Organ je nadalje v dopisu št. 4/281-16 z dne 12. 10. 2016 podrobno utemeljil, kako pomembno je za naročnike in uporabnike teh storitev, da so vodstvo in delavci, ki sodelujejo pri pogrebni dejavnosti, podrobneje seznanjeni z različnimi običaji in tradicijami pri pogrebnih svečanostih. Torej tudi iz navedb organa izhaja, da se vsebina študije nanaša na storitve, ki jih je že izvajal v času izdaje odločbe in vsebuje podatke, pomembne za naročnike in uporabnike, torej za tiste subjekte, zaradi katerih je vzpostavljen javnopravni režim na tem področju. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da študija vsebuje pomembne podatke o tem, na kakšen način organ v okviru javne službe zagotavlja javne dobrine na področju pogrebnih svečanosti. Organ pa je poleg omenjenega navedel tudi, da študija predstavlja posebno vrednost za organ, ker vsebuje informacije, ki imajo poseben pomen za izvajanje pogrebnih storitev, konkurenčna prednost pa se bo pokazala še v večji meri po sprejetju ZPPDej, saj določa izvajanje pogrebnih storitev kot tržne dejavnosti. Takšen argument ne zdrži resne pravne presoje. Če bi namreč dopustili, da organi dokumente, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, vnaprej označijo kot poslovno skrivnost, ker se pripravljajo zakonske spremembe, ki bodo, če bo zakon sprejet, to omogočale, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo izvajanja javne službe. To bi bilo v popolnem nasprotju z namenom ZDIJZ, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov.Glede na to, da je organ v dopisu št. 4/281-16 z dne 12. 10. 2016 navedel, da pogrebne storitve plačujejo naročniki pogrebnih storitev in se ne financirajo iz občinskih proračunov, v dopisu št. 4/281-16 z dne 19. 10. 2016 pa je še dodatno pojasnil, da je bila študija plačana iz sredstev dodatnih storitev in ne iz sredstev osnovnih storitev pogrebne javne službe, IP poudarja, da dejstva, da je študija zaradi svoje vsebine predmet nadzora javnosti, ni mogoče preseči z argumentom, da jo je organ financiral s sredstvi dodatnih storitev. Delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost je bila presežena z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C. Takrat je stopil v veljavo tudi četrti odstavek 10.a člena ZDIJZ, na podlagi katerega so na spletni strani UJP razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih podjetjih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t.i. tržnih sredstev javnega podjetja. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za poslovno skrivnost, ni več relevantno. Navedbe organa glede virov financiranja študije torej za opredelitev poslovne skrivnosti v konkretnem primeru niso pravno relevantne. Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da podatkov iz študije že po naravi stvari ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Pri tem IP pojasnjuje, da pojem »javne funkcije« ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze.[3] Študija, katere vsebina se v celoti nanaša na izvajanje javne službe, torej ne predstavlja izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane katere druge izjeme od prostega dostopa ter ugotovil, da slednje niso podane. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Prosilka je zahtevala študijo v elektronski obliki ali v obliki fotokopije. Glede na določbe drugega odstavka 25. člena ZDIJZ lahko prosilec dobi informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, samo na vpogled. Posledično se v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne posredovanje njene fotokopije oz. elektronske kopije, vendar pa mora organ omogočiti prosilcu vpogled. IP je zato v nadaljevanju presojal utemeljenost navedb organa in stranskega udeleženca, da je obravnavana študija avtorsko delo.V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Po pregledu študije IP ugotavlja, da gre za delo, ki je izraženo in predstavlja intelektualno stvaritev avtorja, spada pa v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. IP ocenjuje tudi, da ima študija zadostno mero individualnosti, da se šteje za avtorsko delo. Študija predstavlja avtorsko delo, ker izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk za obstoj avtorskega dela. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je avtor na organ prenesel materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. Po pregledu te dokumentacije o naročilu študije, ki jo je organ posredoval IP na podlagi poziva št. 090-229/2016/2 z dne 17. 10. 2016, je IP ugotovil, da avtor ni prenesel materialnih avtorskih pravic na organ. Organ torej ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic. Glede na vse navedeno je ob upoštevanju drugega odstavka 25. člena ZDIJZ prosilki mogoče odobriti le vpogled. Iz navedene določbe ZDIJZ izhaja, da sta prvostopenjski in drugostopenjski organ glede oblike seznanitve upravičena odločiti drugače, kot se glasi zahtevek, tj. namesto posredovanja fotokopij odobriti vpogled, če je seveda izpolnjen pogoj obstoja varovanega avtorskega dela. V tem primeru ne gre za odločanje ultra ali extra petitum, ker gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve, in ne za poseg v vsebino zahtevka – predmet zahtevka namreč ostaja enak. V podporo temu stališču je tudi siceršnji duh transparentnosti in preglednosti nad informacijami javnega značaja ter upoštevaje načelo najširšega varstva pravic strank. Očiten nesmisel bi bil, če bi organ prosilcu zavrnil zahtevo zato, ker bi ta zaradi nepoznavanja vsebine dokumenta »napačno« formuliral način seznanitve.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. IP je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Jasna Duralija, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] IP pripominja, da je dne 15. 10. 2016, tj. po izdaji izpodbijane odločbe, začel veljati ZPPDej, ki je to področje uredil drugače, vendar to na odločitev IP ne vpliva, ker je, upoštevaje spoštovanje načela enakosti in varstva pravic strank, temelj odločanja v upravni zadevi predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje. [2] Javno podjetje – Azienda pubblica Komunala Koper, d.o.o.-s.r.l. se je preimenovalo v Javno podjetje – Azienda pubblica Marjetica Koper, d.o.o.-s.r.l., sprememba firme pa je bila vpisana v sodnem registru, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru z dne 2. 6. 2016, Srg 2016/228800.[3] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 (tako tudi IP v odločbi št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014 in v odločbi št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014).