+-Datum: 10.10.2016 Številka: 090-37/2014/16 Kategorije: Odločbe po sodbah Upravnega sodišča POVZETEK:Prosilec je zahteval odločbe organa o izrednih ukrepih. Organ je prosilcu posredoval zahtevane informacije na način, da je prekril dele odločb, ki predstavljajo izjeme po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ med pritožbenim postopkom zahtevane odločbe o izrednih ukrepih v celoti objavil na svoji spletni strani. Ker objavljene odločbe o izrednih ukrepih na spletni strani organa v celoti razkrivajo vsebino zahtevane informacije javnega značaja, je prosilec z vpogledom vanje tudi v celoti seznanjen z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ. Glede na navedeno je IP ugotovil, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa, zato je pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-37/2014/16Datum: 11. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 26.00-0035/14 z dne 20. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca zoper 2. in 3. točko izreka odločbe Banke Slovenije, št. 26.00-0035/14 z dne 20. 1. 2014 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 24. 12. 2013 zahteval fotokopije odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih zoper vseh pet poslovnih bank, podredno pa del, ki se nanaša na odpis kvalificiranih obveznosti.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0035/14 z dne 20. 1. 2014, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval odločbe o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, izdano Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana; št. 24.20-022/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdano Novi KBM d.d., Maribor; št. 24.20-023/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdano Abanki Vipa d.d., Ljubljana; št. 24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdano Factor banki d.d., Ljubljana in št. 24.20-029/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdano Probanki d.d., Maribor, na način, da je prekril dele odločb, ki predstavljajo izjeme po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zoper navedeno odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo. O pritožbi je IP odločil z odločbo št. 090-37/2014/9 z dne 12. 5. 2014, s katero je pritožbi ugodil in odpravil 2. in 3. točko izreka odločbe organa, št. 26.00-0035/14 z dne 20. 1. 2014 ter prosilcu posredoval napotilo na spletno stran https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 988/2014-51 z dne 20. 5. 2015 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.Pritožba ni utemeljena.Iz pritožbe izhaja, da so predmet pritožbenega postopka prekriti deli odločb o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, izdani Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana; št. 24.20-022/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdani Novi KBM d.d., Maribor; št. 24.20-023/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdani Abanki Vipa d.d., Ljubljana; št. 24.20-030/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdani Factor banki d.d., Ljubljana in št. 24.20-029/13-009 z dne 17. 12. 2013, izdani Probanki d.d., Maribor (v nadaljevanju odločbe o izrednih ukrepih). IP je ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo v celoti odločil o zahtevi prosilca, torej o odločbah o izrednih ukrepih in o dokumentih, ki se nanašajo na odpis kvalificiranih obveznosti, saj je organ izredne ukrepe v bankah dne 17. 12. 2013 izrekel le z odločbami o izrednih ukrepih.Upravno sodišče RS je v zgoraj navedeni sodbi navedlo, da v zadevi ni sporno, da so bile odločbe o izrednih ukrepih dne 14. 3. 2014 javno objavljene na spletni strani organa in to v celoti, v izvornem besedilu. Sporno pa je, ali je ob takšnih okoliščinah izpodbijana odločba IP pravilna in skladna z zakonom, saj organ druge stopnje pri odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe, ker presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe. Sodišče je IP naložilo, da bo v ponovnem postopku moral, v kolikor ne bo našel pravne podlage za zavrženje pritožbe, o prosilčevi pritožbi vsebinsko odločiti v okviru pravil, ki jih za odločanje o pritožbi določa ZUP in upoštevati vso veljavno zakonodajo, torej določbe ZDIJZ in določbe drugih zakonov, ki so pomembne za odločitev, interpretirati pa jih mora tako, da bo interpretacija skladna z uredbami in direktivami EU, kolikor so seveda relevantne za odločitev v tej zadevi.IP je med pritožbenim postopkom ugotovil, da je organ dne 14. 3. 2014 v celoti objavil odločbe o izrednih ukrepih na svoji spletni strani, na povezavi https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Organ je v dopisu z dne 7. 4. 2014 pojasnil, da so odločbe o izrednih ukrepih objavljene v izvorni obliki, umaknjena je le oznaka »strogo zaupno«, da pri objavi odločb ne bi prišlo do kršitev predpisov, ki urejajo varovanje zaupnosti. Za objavo odločb o izrednih ukrepih se je organ odločil na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – UPB, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13; v nadaljevanju ZBan-1), ob oceni, da so se razmere s potekom časa umirile in omogočajo razkritje, kot pojasnjeno na spletni strani organa[1] in ne na podlagi konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Razkritje odločb je bilo objavljeno v javnih medijih. Javno objavljene odločbe o izrednih ukrepih so izvorne odločbe, na njih ni le oznake »STROGO ZAUPNO«. Ta oznaka je na odločbah o izrednih ukrepih, ki so bile posredovane bankam, kopija odločb s to oznako pa se nahaja tudi v spisu, ki je bil v postopkih sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih posredovan Upravnemu sodišču RS. Organ je še navedel, da je dne 17. 3. 2014 o javni objavi odločb o izrednih ukrepih obvestil tudi prosilca.IP je primerjal odločbe o izrednih ukrepih, ki mu jih je posredoval organ za potrebe reševanja tega pritožbenega postopka, z javno objavljenimi odločbami na spletni strani https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Pri tem je ugotovil, da je organ na navedeni spletni strani dne 14. 3. 2014 objavil odločbe o izrednih ukrepih na način, da je levo objavljena odločba o izrednih ukrepih s prekritimi podatki, kot jo je prejel prosilec na podlagi izpodbijane odločbe, desno pa celotna vsebina odločbe o izrednih ukrepih. Takšen način objave omogoča primerjavo celotne odločbe o izrednih ukrepih z odločbo o izrednih ukrepih v obliki delnega dostopa.IP poudarja, da ni pristojen za presojo pravilnosti in zakonitosti razkritja informacij, ki jih organ javnosti razkrije proaktivno na podlagi bančne zakonodaje (določb ZBan-1). Zato razlogi, zakaj je organ zahtevane odločbe o izrednih ukrepih objavil na svoji spletni strani dne 14. 3. 2014 v celoti, za odločanje v tej pritožbeni zadevi niso relevantni. Relevantno pa je samo dejstvo, da so zahtevane informacije, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, javno objavljene in prosto dostopne tudi prosilcu. V obravnavanem primeru ni sporno, da se je prosilec v pritožbenem postopku seznanil z zahtevanimi odločbami o izrednih ukrepih z javno objavo odločb o izrednih ukrepih na spletni strani organa. Povedano drugače, prosilec od dne 14. 3. 2014 razpolaga z zahtevanimi informacijami. Namen ZDIJZ je, da se prosilci seznanijo z vsebino informacije javnega značaja in s tem dosežejo javnost in odprtost (transparentnost) delovanja širšega javnega sektorja (2. člen ZDIJZ). Posebej funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ker objavljene odločbe o izrednih ukrepih na spletni strani organa v celoti razkrivajo vsebino zahtevane informacije javnega značaja, je prosilec z vpogledom vanje tudi v celoti seznanjen z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da je s tem dosežen namen zahteve prosilca, ki ga zasleduje ZDIJZ. Glede na navedeno IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa. Četudi se je prosilec z zahtevanimi odločbami o izrednih ukrepih seznanil preko spletne objave in šele v pritožbenem postopku, je njegov namen, ki ga zasleduje z zahtevo in nato s pritožbo v tem postopku, dosežen. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je nadalje ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ. dipl. prav., svetovalka IP Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] "Za razkritje konkretnih odločb nesporno obstaja tudi interes javnosti saj je bila dokapitalizacije bank izvršena s sredstvi države. Banka Slovenije je ocenila, da so bile razmere v bančnem sitemu takoj po izreku izrednih ukrepov še nestabilne in niso omogočale objavo podrobnosti o stanju v bankah in sistemu. Po našem razumevanju naj bi o tem odločala Vlada RS, a je ocenila, da Banka Slovenije lahko samostojno odloči o razkritju."
