Odvetniška družba Podjed o.p. - Finančna uprava RS

Datum: 27.10.2016
Številka: 090-221/2016
Kategorije: Davčna tajnost
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo za pridobitev dokumentov, ki se nanašajo na postopek davčne izvršbe. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (davčna tajnost). V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti v celoti predstavljajo davčno tajnost, pri čemer ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-221/2016/2Datum: 28. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nad. ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nad. ZUP) o pritožbi Odvetniške družbe Podjed o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nad. prosilec), zoper odločbo Finančne uprave RS, Šmartinska cesta 55, 1001 Ljubljana (v nad. organ) št. 090-63/2016-7 z dne 8. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Finančne uprave RS, št. 090-63/2016-7 z dne 8. 9. 2016, se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 2. 8. 2016 na Finančno upravo RS, Posebni finančni urad, naslovil zahtevo, za posredovanje:- odločbe DURS, št. DT-42918-19905/2015 z dne 30. 8. 2013;- odločbe MF, št. DT-499-29-856/2013-14 z dne 8. 11. 2013;- vseh morebitnih sodb ali sklepov Upravnega sodišča, Višjega sodišča in Vrhovnega sodišča RS, glede upravnega spora zoper odločbi iz prve in druge alineje oz. podatek o opravilni številki, pod katero je Upravno sodišče vodilo upravni spor zoper prej navedeni odločbi. Finančna uprava RS, Posebni finančni urad, je dne 3. 8. 2016, z dopisom št. DT 42918-19905/2013-58, zahtevo prosilca odstopila organu v pristojno reševanje.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-63/2016-7 z dne 8. 9. 2016, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, sklicujoč se na 5. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (davčna tajnost). Dodatno je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da prosilec ni navedel, zakaj potrebuje zahtevane dokumente, prav tako zahtevi ni predložil nikakršnega pooblastila za zastopanje kogarkoli.Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 9. 2016 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. V pritožbi prosilec navaja, da je organ neupravičeno zavrnil njegovo zahtevo, pri čemer v izpodbijani odločbi ni obrazložil, zakaj v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa. Nadalje prosilec še dodaja, da opravilna številka, pod katero je Upravno sodišče vodilo upravni spor zoper obe zahtevani odločbi, ne predstavlja davčne tajnosti, zaradi česar se organ v tem delu tudi ne more sklicevati na izjemo iz 5. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je dne 6. 10. 2016 prejel dopis organa št. 090-63/2016-9 z dne 4. 10. 2016, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ pojasnil, da, kot izhaja že iz izpodbijane odločbe, vsi zahtevani podatki predstavljajo davčno tajnost na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nad. ZDavP-2), zaradi česar je bilo potrebno zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov v celoti. Glede pritožbenih navedb prosilca, ki se nanaša na opravilno številko, pod katero je Upravno sodišče vodilo upravni spor zoper obe zahtevni odločbi, pa je organ pojasnil, da je tudi označba – opravilna številka, pod katero se je vodil upravni spor, sestavi del davčne dokumentacije določenega davčnega subjekta in predstavlja podatek zaupnega značaja. Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, saj sodijo v delovno področje organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Predmet pritožbena postopka je presoja, ali so zahtevane informacije prosto dostopne. Organ je zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij oprl na izjemo po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo konkretnega primera je najprej torej potrebno ugotoviti, ali bi razkritje podatkov, ki jih zahteva prosilec, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V 1. odstavku 15. člena je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. člena ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo (Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008). Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. V predmetni zadevi gre za podatke o zavezancu za davek, ki jih je organ zbral oz. pridobil v postopku davčne izvršbe. To pomeni, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki jih 1. odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti, da: 1. s podatki razpolaga davčni organ (v konkretnem primeru je to organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov); 2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca; 3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru gre za podatke v zvezi z izterjavo neplačanih davkov). V konkretnem primeru so tako izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj davčne tajnosti. ZDavP-2 v 1. odstavku 17. člena nadalje določa, da mora biti vsak podatek oz. vsak dokument ali zbirka podatkov, ki vsebuje podatke, ki so davčna tajnost, vidno označen kot tak, razen če minister, pristojen za finance, s predpisom iz 5. odstavka tega člena določi drugače. Namen vidne označbe dokumentov je predvsem v tem, da je vsakomur, ki pride v stik s tovrstnimi dokumenti, že na prvi pogled očitno, da gre za davčno tajnost in da mora ravnati z višjo stopnjo skrbnosti oz. v skladu z zakonsko določenimi ukrepi in postopki za varovanje davčne tajnosti. V kolikor dokumenti niso vidno označeni kot davčna tajnost, pa to ne pomeni, da ne gre za davčno tajnost. V predmetni zadevi so z izjemo sodbe Upravnega sodišča vsi zahtevani dokumenti vidno označeni z oznako »davčna tajnost«. Kljub temu, da sodba Upravnega sodišča ni vidno označena kot davčna tajnost, pa izpolnjuje vse zgoraj navedene kriterije, ki jih za obstoj davčne tajnosti določa 1. odstavek 15. člena ZDavP-2. Glede na navedeno je v predmetni zadevi podana izjema po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri zahtevanih dokumentih nedvomno za podatke, s katerimi razpolaga davčni organ, bodisi ker jih je za namen vodenja postopka davčne izvršbe ustvaril organ sam, bodisi ker jih je za konkretni namen pridobil od drugih organov (npr. sodišča), in ki se nanašajo na postopek davčne izvršbe zavezanca.Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil, zakaj v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, IP pojasnjuje, da organ v postopku odločanja na prvi stopnji resnično ni presojal, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa ali ne, in zato na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Kljub ugotovljeni napačni uporabi materialnega prava, pa le-ta ne vpliva na zakonitost izreka izpodbijane odločbe, saj je IP v pritožbenem postopku, z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki, poleg tega pa bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. Glede navedb prosilca, da davčne tajnosti ne more prestavljati podatek o opravilni številki, pod katero je Upravno sodišče vodilo upravni spor zoper obe zahtevani odločbi, pa IP še dodaja, da takšen podatek nedvomno predstavlja davčno tajnost, in sicer iz razloga, ker gre za podatek, ki je del davčne dokumentacije določenega davčnega subjekta, s katero razpolaga (davčni) organ, kot to zatrjuje tudi organ sam. Ne glede na to, da gre za dokument, ki ga je ustvarilo Upravno sodišče, je namreč potrebno upoštevati dejstvo, da je bila sodba izdana v okviru davčnega postopka, katerega vodi (davčni) organ in posledično predstavlja del davčne dokumentacije, vezane na konkretnega davčnega zavezanca, ki pa je, kot že navedeno, zaščitena že na podlagi določb ZDavP-2. Ker je v zvezi z zahtevanimi informacijami podana izjema po 5. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, IP zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.Glede navedb organa, da prosilec v zahtevi ni navedel razlogov, zakaj želi pridobiti zahtevane informacije, prav tako pa tudi ni predložil nikakršnega pooblastila za zastopanje kogarkoli, IP najprej poudarja, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem, tako pravnim kot fizičnim osebam - ZDIJZ jih enotno imenuje prosilci. Za pridobitev informacij na podlagi določb ZDIJZ prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, prav tako mu ni potrebno navesti, zakaj potrebuje zahtevane informacije, saj ZDIJZ tega ne določa. ZDIJZ tako omogoča dostop do informacij javnega značaja pravnim ali fizičnim osebam, ne glede na to kdo so in zakaj potrebujejo določene informacije. Namen pridobitve določene informacije, na podlagi določb ZDIJZ, tako ni relevanten. Glede na navedbe organa, da prosilec ni predložil pooblastila za zastopanje kogarkoli, pa IP še dodaja, da prosilec v konkretnem primeru lahko nastopa samostojno, torej kot pravna oseba, ne kot zastopnik fizične osebe, ko za zastopanje v določenem postopku potrebuje pooblastilo zastopane stranke. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5 - s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka

Odvetniška družba Podjed o.p. - Finančna uprava RS

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE