+-Datum: 12.01.2017 Številka: 090-220/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Poslovna skrivnost POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ prosilcu delno zavrnil dostop do vseh pogodb in računovodskih listin (računov, naročilnic...), ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping. V pritožbenem postopku IP ni v celoti sledil organu, da je zahteva v določenem delu nejasna in je odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati informacije pod SM 500, od leta 2010 do vključno 2014. saj po svoji vsebini ustrezajo postavljeni zahtevi. Ob tem je IP poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Glede na navedeno tudi listine za računovodska leta od 2010 do vključno 2014, pod SM 500 (računi, bančni izpiski, naročilnice, elektronska sporočila,...), izkazujejo porabo javnih sredstev, zato predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Kjer so na navedenih dokumentih vsebovana imena in priimki oseb (npr. dokument pripravil, sestavil, izdal ipd.) in ne gre za zakonitega zastopnika družbe, ali elektronski naslov fizične osebe, gre za varovane osebne podatke oz. za izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je dolžan organ pred posredovanjem prosilcu vsakokrat prekriti. ODLOČBA: Številka: 090-220/2016/6Datum: 13. 1. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 9. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločboz dne 15. 9. 2016, št. IJZ - 2/2016, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Študentske organizacije Slovenije z dne 15. 9. 2016, št. IJZ - 2/2016 delno odpravo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
- Poročilo o opravljenih PR aktivnostih KALI za mesec marec 2014 in Poročilo KALI o opravljenih PR aktivnostih za april 2014, pri čemer je dolžan prekriti vsa imena in priimek v poročilih ter podpis osebe pri »poročilo pripravili«, svetovalka za odnose z javnostmi,- Pogodbo sklenjeno med organom in Družbo za strateško komuniciranje KALI d.o.o. z dne 25.4.2014,- Vse pogodbe in računovodske listine, vodene pod stroškovnim mestom SM 500 (odnosi z javnostmi), za računovodska leta od 2010 do vključno 2014, pri čemer je dolžan na računovodskih listinah vsakokrat prekriti: imena in priimke oseb pri npr. dokument pripravil, sestavil, izdal ipd., kadar ne gre za zakonitega zastopnika družbe ter elektronske naslove fizičnih oseb, v pogodbah, sklenjenih med organom in družbo Press kliping d.o.o. od leta 2010 do 2014, pa je organ dolžan prekriti gesla in elektronske naslove kontaktnih oseb ter priloge s seznami medijev in spletnih strani, ki jim sledijo.
V preostalem delu in glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 13. 7. 2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ za naslednje informacije:
Pogodbo o izvajanju storitev s podporo komunikacijskega opravljanja, ki je omenjena v sklepu št. 4 na 5. redni seji predsedstva ŠOS dne 5. 4. 2016,
izvorni Projektni načrt projekta EVROŠTUDENT VI Slovenija: raziskava o študijskem in socialnem položaju študentov (promocijsko komunikacijske dejavnosti) in spremenjeni projektni načrt, omenjen v sklepu št. 5 na 5. redni seji predsedstva ŠOS dne 5. 4. 2016,
Projektni načrt Škisova tržnica 2016, omenjen v sklepu št. 7 na 7. rednji seji predsedstva ŠOS dne 21.4. 2016,
Projektni načrt Srečanje študentskih predstavnikov ŠOS in HSZ, omenjen v sklepu št. 1 na 7. korespondenčni seji predsedstva ŠOS z dne 2. 5. 2016,
Posojilno pogodbo med ŠOUM in Klubom ptujskih študentov, omenjena v sklepu št. 4 na 10. redni seji predsedstva ŠOS dne 8. 6. 2016,
Vse pogodbe in računovodske listine (račune, naročilnice,...), ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping, od vključno leta 2010 dalje. Konkretneje je bilo v letu 2015 in 2016 poslovanje za ta namen vodeno s SM 500 (Odnosi z javnostmi). Poleg tega je prosilec želel tudi za vsa poročila o opravljenem delu zunanjih izvajalcev.
Prosilec je navedel, da želi zahtevane informacije pridobiti v formatu pdf ali po elektronski pošti ali na USB ključku.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 15. 9. 2016, št. IJZ-2/2016, s katero je zahtevi delno ugodil tako, da se prosilcu posredujejo:
Pogodba o izvajanju storitev s podporo komunikacijskega opravljanja, omenjena v sklepu št. 4 na 5. redni seji predsedstva ŠOS dne 5. 4. 2016,
Izvorni Projektni načrt projekta EVROŠTUDENT VI Slovenija: raziskava o študijskem in socialnem položaju študentov (promocijsko komunikacijske dejavnosti) in spremenjeni projektni načrt, omenjen v sklepu št. 5 na 5. redni seji predsedstva ŠOS dne 5. 4. 2016,
Projektni načrt Škisova tržnica 2016, omenjen v sklepu št. 7 na 7. redni seji predsedstva ŠOS dne 21. 4. 2016,
Projektni načrt Srečanje študentskih predstavnikov ŠOS in HSZ, omenjen v sklepu št. 1 na 7. korespondenčni seji predsedstva ŠOS z dne 2.5. 2016,
Posojilno pogodbo med ŠOUM in Klubom ptujskih študentov, omenjena v sklepu št. 4 na 10. redni seji predsedstva ŠOS dne 8. 6. 2016.
Vse pogodbe in računovodske listine, vodene pod stroškovnim mestom 500 (Odnosi z javnostmi), in poročila o opravljenem delu zunanjih izvajalcev, v kolikor so ta v pisni obliki, za računovodsko leto 2015 in 2016.
Organ je zahtevo delno zavrnil v točki 6., ki se nanaša na dostop do vseh pogodb in računovodskih listin (računov, naročilnic...), ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping v skladu s 4. odstavkom 5. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da je zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in izvedbe delnega dostopa, v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZDIJZ, dne 3. 8. 2016, izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev za 30 delovnih dni. Organ je navedel, da je prosilec v točki 1., 5. in 6. zahteval pogodbe, ki jih je organ sklenil z drugimi pravnimi osebami, zaradi česar je moral organ o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obvestiti ostale pogodbene stranke in jim omogočiti, da se vključijo v postopek oz. opredelijo, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. Nobena izmen pogodbenih strank objavi ni nasprotovala v celoti. Družba Press kliping je ugovarjala razkritju prilog 1., 2., 3. in 4., ki predstavljajo njihovo konkurenčno prednost, saj opredeljujejo seznam medijev in spletnih strani, ki jim sledijo. Organ je ocenil, da te listine ustrezajo definicije izjeme poslovne skrivnosti v točki 2. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pogodba dodatno vsebuje tudi elektronske naslove kontaktnih oseb in gesla za dostop do spletnega arhiva. Elektronski naslovi kontaktnih oseb niso javni in zato sodijo med varovane osebne podatke, gesla za dostop do spletnega arhiva pa se smatrajo kot poslovna skrivnost po ZGD-1. Organ je glede na navedeno izvedel delni dostop do listine in v pogodbi zakril omenjene dele in priloge. Prosilec je v 6. točki zahteval vse pogodbe in računovodske listine, ki se vsebinsko nanašajo na specifično področje dela od leta 2010 naprej. Ker organ ne vodi pregleda listin, ki se vsebinsko nanašajo na področje odnosov z javnostmi in klipinga, bi to pomenilo pregled celotne dokumentacije organa in odločanje o vsaki listini posebej. Četrti odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da mora organ »v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebne ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb.« Organ je nadalje navedel, da dikcija zahteve »ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping« ne omogoča jasne in nedvoumne opredelitve, katere dokumente je prosilec zahteval, zato je zahteva v tem delu nejasna in je ni možno izpolniti. Iz razloga iz prejšnjega odstavka ter z razlogom, da bi po oceni organa pregled celotne dokumentacije med leti 2010 in 2016 in določanje, katere listine se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping, to pomeni nesorazmeren napor izven preprostega postopka in ustvarjanje določenih informacij zaradi ponovne uporabe s strani drugih oseb. Na podlagi tega je organ prosilcu odobril dostop do vseh listin za računovodsko leto 2015 in 2016, ki jih je prosilec bolj natančno odobril kot listine, ki so opredeljene pod stroškovnim mestom 500. Organ je zaključil, da se mora prosilec zavedati, da mu je organ v zvezi z dokumenti omogočil dostop in ne tudi ponovne uporabe kot je npr. spletna objava dokumenta. Prosilec je tako kazensko in odškodninsko odgovoren za primer zlorabe prejetih dokumentov. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 20. 9. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so zahteve z dne 13. 7. 2016 pod točkami 1, 2, 3, 4, 5 ustrezno izpolnjene. Glede zahteve pod točko 6 je prosilec navedel, da je organ v svoji odločbi ugotovil, da dikcija zahteve prosilca pod točko 6 (»ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping«) ne omogoča jasne in nedvoumne opredelitve, katere dokumente je prosilec zahteval, zato naj bi bila "zahteva v tem delu nejasna in je ni možno izpolniti". Prosilec priznava, da je dikcija sicer morda res nekoliko preširoka, vendar meni, da bi ga moral organ pozvati k dopolnitvi zahteve, v kolikor je ugotovil nejasnosti. Po mnenju prosilca bi mu moral organ, glede na vsebino zahteve, posredovati podatke vsaj še o SM 500 za leta od vključno 2010 do 2014, če že misli, da je zahteva, kar se tiče ostalih dokumentov, preširoka. Prosilec je navedel, da v dokumentih, ki jih je prejel, ni poročil o opravljenem delu zunanjih sodelavcev, temveč v primeru M KOMUNIKACIJE d.o.o. le "Specifikacija opravljenih storitev" za vsak mesec. Pri podjetju KALI d.o.o pa organ ni posredoval nikakršnih poročil o opravljenem delu zunanjih sodelavcev. Zanima ga torej, ali poročila o opravljenem delu ne obstajajo, saj v odločbi to ni eksplicitno navedeno. Poleg tega se ne strinja z delnim dostopom v dokumentih: »2016_Stroškovna_mesta_500.pdf«, na straneh 39,44,47, 67, 76, 80, 89, 95, saj organ ni pojasnil, zakaj je zakril informacije. Gre za podatke (ABANKA): dovoljeni znesek skupne mesečne porabe, datum nakupa, prodajno mesto, kraj (država), oznaka transakcije, znesek v originalni valuti, za plačilo v domači valuti, Skupna poraba za kartico in za plačilo. Prav tako obstaja vsaj še ena pogodba s KALI d.o.o. To je razvidno med drugim iz strani 4, v dokumentu "2016_Stroškovna_mesta_500.pdf. Na računu je namreč zaveden sledeč tekst: "Veza: pogodba april 2014". Prosilec se nadalje ne strinja s pripombo organa, da mu ne dovoljuje ponovne uporabe prejetih informacij kot je npr. spletna objava dokumenta, saj organ očitno ne razume, kaj naj bi pomenila ponovna uporaba informacij javnega značaja, katere bistven element je dodana vrednost informaciji javnega značaja. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 3. 10. 2016, št. IJZ-2/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je organ navedel, da v pritožbi prosilec sam navaja, da je dikcija v njegovi zahtevi z dne 13.7. 2016 preširoka, a da bi ga moral organ pozvati na dopolnitev zahteve. Glede na to, da je glavni razlog za delno zavrnitev zahteve v tem, da bi pregledovanje vseh dokumentov organa za obdobje med letom 2010 in 2016 v skladu z zahtevo prosilca predstavljajo nesorazmerno breme za organ, je po mnenju organa delna zavrnitev zahteve pravilen zaključek postopka. Organ ne more prosilcu svetovati, kaj lahko in česa ne more zahtevati, tako da bi ga na dopolnitev pozval samo v primeru, če bi bila zahteva nepopolna. V tem primeru pa zahteva ni bila nepopolna, ampak je prosilec zahtevo oblikoval na način, ki ni skladen z namenom zakona. Pri tem je organ opozoril, da je prosilcu posredoval dokumente, ki so bili v zahtevi navedeni na način, da njihova priprava za posredovanje ni predstavljala nesorazmernega napora in ustvarjanja novih seznamov. Prosilec je nadalje navedel, da v dokumentih ni poročil o opravljenem delu zunanjih sodelavcev. V zvezi s tem je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, ki pri organu obstajajo v pisni obliki in ki so smiselno povezani z zahtevo prosilca. Zato tudi v tej točki pritožbo šteje kot brezpredmetno. Na koncu organ opozarja, da je prosilec posredovano dokumentacijo posredoval drugim pravnim osebam, ki so dokumente objavile in s tem ponovno uporabile. Iz priloženega besedila objave na spletni strani (dostopno na http://studentska-iskra.org/?p=1260) je tudi jasno razvidno, da je zahteva prosilca šikanoznega značaja in da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zaradi česar bi lahko organ prosilcu zahtevo zavrnil tudi v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ.Pritožba je delno utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Glede na to, da je organ zahtevi delno ugodil in da se je prosilec pritožil v določenem delu, je IP primarno ugotavljal, katere informacije so predmet presoje v tem pritožbenem postopku. IP je organ pozval na dodatna pojasnila, in sicer: - ali so bili zahtevani podatki vodeni pod SM 500 tudi v letih od 2010 do 2014? Če so bili, je IP organ pozval, da jih posreduje in pojasni razloge, zakaj jih ni posredoval prosilcu? - ali razpolaga s »poročili o opravljenem delu« za družbi M komunikacije d.o.o. in KALI d.o.o.? Če razpolaga, je IP organ pozval, da jih posreduje IP in pojasni razloge, zakaj jih ni posredoval prosilcu? - razlogi za delni dostop do informacij pod SM 500 na straneh: 39, 44, 47, 67, 76, 80, 89, 95. - ali razpolaga s pogodbo z družbo KALI d.o.o. iz leta 2014? Če razpolaga, je IP organ pozval, da jo posreduje IP in pojasni razloge, zakaj je ni posredoval prosilcu?Organ je na poziv IP pojasnil, da bi za pripravo vseh dokumentov, pod prvo alinejo, potreboval vsaj 5 delovnih dni, kajti večina zahtevanih dokumentov se nahaja v fizični obliki v arhivu vseh računov, kar bi pomenilo, da bi moral pregledati približno 5.000 strani dokumentacije in vsak račun oz. dokument kopirati ali pretvoriti v elektronsko obliko. Organ je pojasnil, da je moral dokumente pripraviti v zvezi z drugo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri so bili predmet zahteve dokumenti na stroškovnem mestu 500 in 700. Zaradi časovne stiske ni uspel pregledati vseh datotek, tako da se določena dokumentacija lahko nanaša tudi na stroškovno mesto 700. V nadaljevanju je organ še pojasnil, da kot je bilo obrazloženo že v odločbi IJZ - 2/2016, je prosilec zahteval vse pogodbe in računovodske listine, ki se vsebinsko nanašajo na specifično področje dela od leta 2010 naprej. Ker organ ne vodi pregleda listin, ki se vsebinsko nanašajo na področje odnosov z javnostmi in klipinga, bi to pomenilo pregled celotne dokumentacije organa in odločanje o vsaki listini posebej, kar je ocenil kot nesorazmeren napor izven preprostega postopka in izven namena ZDIJZ. Prav tako je organ ugotovil, da dikcija zahteve »ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping« ne omogoča jasne in nedvoumne opredelitve, katere dokumente je prosilec zahteval, zato je zahteva v tem delu nejasna in je ni možno izpolniti. Zato je prosilcu posredoval samo listine, ki se nanašajo na del zahteve, iz katere je razvidno, kaj je prosilec zahteval in so bili opredeljeni dovolj določno. Prosilec je v zahtevi tudi specifično navedel stroškovno mesto samo za leti 2015 in 2016, za kar je zahtevo izpolnil. Specifikacija stroškovnih mest je od leta 2010 podobna, vendar organ meni, da to ne pomeni, da bi moral prosilcu posredovati dokumentacijo za stroškovno mesto 500 od leta 2010, saj je prosilec zahtevo zastavil širše in nedoločno, zaradi česar jo je v tem delu zavrnil. Organ meni, da je prosilcu posredoval listine, za katere je lahko razumno domneval, da ustrezajo zahtevi prosilca in so bili opredeljeni dovolj določno, da jih je lahko pripravil. Organ je dodatno opozoril, da so listine, ki so bile zahtevane, pripravljene s strani drugih pravnih oseb, od katerih so nekatere zahtevale, da so v postopek vključene kot stranski udeleženci. Prosilcu so bile poslane vse listine, ki se dotikajo omenjenih pogodb in s katerimi organ razpolaga. Prosilec nikjer na navaja, na podlagi katere dokumentacije domneva, da organ razpolaga z več dokumenti, zato v obrazložitvi odločbe o tem ni posebnega pojasnila. Prosilcu je organ razkril podatke, ki se nanašajo na zahtevano področje oz. stroškovno mesto, prikril pa je podatke, ki bi mu lahko povzročili škodo oz. bi lahko bili zlorabljeni (npr. številko kartice, ki bi jo potencialno bilo možno uporabiti v druge namene, višino limita, ki ga omogoča banka in je razpoložljiva na kartici ipd.), ter podatke, ki se ne nanašajo na zahtevo. Organ razpolaga s pogodbo s podjetjem KALI d.o.o. iz leta 2014 in jo je posredoval IP.Glede na navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje v tem pritožbenem postopku naslednje informacije:- »poročila o opravljenem delu« za družbi M komunikacije d.o.o. in KALI d.o.o.,- podatki, »ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping«,- pogodba s podjetjem KALI d.o.o. iz leta 2014,- podatki, vodeni pod SM 500 od leta 2010 do 2014,- prekrite informacije pod SM 500 na straneh: 39, 44, 47, 67, 76, 80, 89, 95.IP se je primarno opredelil do vprašanja obstoja zahtevane informacije, tudi v povezavi s postavljeno dikcijo zahteve »ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping«. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je organ zavezan posredovati zgolj informacije, s katerimi razpolaga v materializirani obliki in za potrebe prosilca ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Organ je glede pritožbenih navedb, da prosilec vztraja pri dostopu do »poročila o opravljenem delu« za družbi M komunikacije d.o.o. in KALI d.o.o. pojasnil, da drugih informacij v tej zvezi nima. Pri pregledu dokumentov, ki jih je organ posredoval IP – »podatki vodeni pod SM 500 od leta 2010 do 2014« v datoteki za leto 2014, je IP ugotovil, da organ razpolaga s Poročilom o opravljenih PR aktivnostih KALI za mesec marec 2014 in Poročilo KALI o opravljenih PR aktivnostih za april 2014, ki po naslovu in vsebini ustrezata zahtevi prosilca, zato je pritožba v tem delu utemeljena. IP je poročili preizkusil z vidika obstoja izjem po ZDIJZ in ugotovil, da poročili vsebujeta osebna imena in priimke oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo, zato predstavljajo izjemo varovanih osebnih podatkov po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je z delnim dostopom v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče prekriti varovane osebne podatke, je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Glede poročil družbe M komunikacija d.o.o. pa je IP sledil pojasnilu organa, da drugih informacij v tej zvezi nima, kar pomeni, da v tem delu zahteve oz. pritožbe ni podan kriterij materializirane oblike kot eden izmed kriterijev iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec pa razen zahteve po dostopu do informacij, ni navedel argumentov, ki bi terjali drugačno odločitev. IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti. Prav tako IP ne more slediti pritožbenim navedbam, da moral organ prosilca pozvati na dopolnitev zahteve, če je ocenil, da je zahteva prosilca v delu »ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping« nejasna in je ni možno izpolniti. IP se strinja z organom, da organ ne more vplivati, na kakšen način prosilec postavi zahtevo. Organ namreč ne more od prosilca zahtevati, da je bolj določen, saj od prosilca ni mogoče pričakovati, da podrobno pozna delovanje organa in način vodenja dokumentov, po drugi strani pa se od organa pričakuje, da »pozna svoje dokumente«. Tako »splošno« postavljena zahteva, ki se je nedvomno zaveda tudi prosilec, pa da organu možnost, da glede na dane možnosti »iskanja informacij«, odloči, katere so tiste informacije, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Organ zahteve ni zavrnil, ker je ni možno izpolniti zaradi »nejasnosti«, temveč iz razloga, ker bi moral, glede na postavljeno zahtevo, vpogledati v vse dokumente, s katerimi razpolaga in jih vsebinsko opredeliti oziroma oceniti, ali gre za dokument, ki ustreza zahtevi oziroma kriterijem prosilca, česar pa organ za potrebe dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan. Morda se je organ nekoliko nejasno izrazil, vsekakor pa je ključna obrazložitev organa, da ne vodi pregleda listin, ki se vsebinsko nanašajo na področje odnosov z javnostmi in klipinga, zato bi to pomenilo pregled celotne dokumentacije organa in odločanje o vsaki listini posebej v smislu, ali po vsebini ustrezajo kriterijem iz zahteve prosilca, izjema so dokumenti, vodeni pod stroškovnim mestom 500. Glede na pojasnila organa IP ugotavlja, da organ zahtevanih dokumentov ne vodi na način, kot je postavljena zahteva, zato bi moral na podlagi zahtevanih kriterijev ustvariti »novo zbirko«, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, to pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ, zato je v tem delu pritožba neutemeljena. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010)[1]. Glede na to, da se je organ v drugi točki izreka izpodbijane odločbe pri zavrnitvi dostopa skliceval na 4. odstavek 5. člena ZDIJZ, ki se nanaša na ponovno uporabo informacij, IP poudarja, da v danem primeru prosilec ni postavil zahteve za ponovno uporabo, zato izrek organa v delu sklicevanja na materialni predpis ni pravilen in predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Koncept ponovne uporabe pomeni neke vrste nadgradnjo informacij, rezultat, katerega dodana vrednost je večja uporabnost informacij za končne uporabnike, ne pa zgolj »objava« prejetih informacij, kar je namen prosilca v konkretnem primeru. Treba je namreč poudariti, da če je neka informacija informacija javnega značaja, to pomeni, da je prosto dostopna za vse in se torej lahko tudi »objavi«, pa v tem primeru ne govorimo o ponovni uporabi informacij javnega značaja, na kar se je pravno zmotno skliceval organ, tudi v delu izpodbijane odločbe, ko je prosilca opozoril, da zahtevanih informacij ne sme objaviti. Odločitev organa v drugi točki izpodbijane odločbe ima torej pomanjkljivost, ki pa ne vpliva na pravice prosilca, zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil in v odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev dostopa. V nadaljevanju je IP presojal dostop do pogodbe sklenjene med organom in Družbo za strateško komuniciranje KALI d.o.o. z dne 25.4.2014. IP ugotavlja, da je organ pravilno v postopek poklical omenjeno družbo, ki dostopu oziroma razkritju ni nasprotovala, zato je organ prosilcu posredoval celotno pogodbo, sklenjeno leta 2015. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da organ razpolaga tudi s pogodbo iz leta 2014, je IP primerjal obe pogodbi in ugotavlja, da sta si po vsebini povsem primerljivi, zato IP ne vidi utemeljenega razloga za zavrnitev dostopa do pogodbe iz leta 2014. IP je zato odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati navedeno pogodbo. Prosilec se je nadalje pritožil, ker mu organ ni omogočil dostopa do podatkov o SM 500 (odnosi z javnostmi) za leta od vključno 2010 do 2014. Organ je v tej zvezi pojasnil, da je specifikacija stroškovnih mest od leta 2010 podobna, vendar meni, da to ne pomeni, da bi moral prosilcu posredovati dokumentacijo za stroškovno mesto 500 od leta 2010, saj je prosilec zahtevo zastavil širše in nedoločno, zaradi česar jo je v tem delu zavrnil. IP se s stališčem organa ne strinja, saj je iz zahteve prosilca razvidno, da je želel pridobiti podatke, ki se vsebinsko nanašajo na odnose z javnostmi in kliping (kar zagotovo ustreza informacijam pod SM 500, pripomba IP), od vključno leta 2010 dalje, pri tem je prosilec izrecno izpostavil SM 500 za leti 2015 in 2016, v smislu boljše »določljivosti informacij«, očitno pa ni vedel, da je organ SM 500 vodil že od leta 2010. IP se zato strinja s prosilcem, da so bile predmet zahteve tudi informacije pod SM 500, od leta 2010 do vključno 2014. saj po svoji vsebini ustrezajo postavljeni zahtevi. V tem delu je torej organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil tudi pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi. IP je vpogledal v dokumente, ki jih je organ, zaradi obsežnosti, posredoval preko posebne povezave. Da gre za dokumente, ki se nanašajo na SM 500, je razvidno iz žiga na dokumentu, na katerem je oznaka SM, kamor se ročno dopiše številko, v obravnavanem primeru torej 500. V kolikor gre za račun ali bančni izpisek, ki zajema več različnih stroškov, ki se nanašajo tudi na druga stroškovna mesta, je pri posameznem strošku ročno pripisano kam sodi, za obravnavani primer pa so relevantni SM 500. V takih primerih druga stroškovna mesta niso predmet zahteve, zato se IP do teh delov dokumenta ni opredeljeval in jih organ lahko prekrije. Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu odobril odstop do vseh listin za računovodsko leto 2015 in 2016, ki so opredeljene pod stroškovnim mestom SM 500, s čimer je pravilno odločil, da informacije, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. IP je namreč v svoji praksi že večkrat poudaril, da koncesijska sredstva, s katerimi razpolaga organ, nedvomno predstavljajo javna sredstva, ki so tako po višini kot tudi po namenu zakonsko regulirana s strani države, zato morajo biti podvržena transparentnosti. Glede na navedeno tudi listine za računovodska leta od 2010 do vključno 2014, pod SM 500 (računi, bančni izpiski, naročilnice,elektronska sporočila,...), izkazujejo porabo javnih sredstev, zato predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Kjer so na navedenih dokumentih vsebovana imena in priimki oseb (npr. dokument pripravil, sestavil, izdal ipd.) in ne gre za zakonitega zastopnika družbe, ali elektronski naslov fizične osebe, gre za varovane osebne podatke oz. za izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je dolžan organ pred posredovanjem prosilcu vsakokrat prekriti. Med dokumenti pod SM 500 so zajete tudi pogodbe, ki jih je organ sklenil s poslovnimi subjekti in se po vsebini nanašajo na odnose z javnostmi in kliping. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, so se na poziv odzvale vse pogodbene stranke, pri čemer nobena ni izrecno navedla, da vstopa v postopek, prav tako nobena izmed pogodbenih strank objavi ni nasprotovala v celoti. Organ je presojal dostop do pogodb iz leta 2015 in 2016, med tem ko so v pritožbenem postopku predmet presoje pogodbe, sklenjene med organom in družbo Press kliping d.o.o. od leta 2010 do 2014, z družbo KALI d.o.o. od leta 2012 do 2014 in z družbo VITOMA PR, d.o.o. za leti 2010 in 2011 (organ je družbo VITOMA PR, d.o.o. v postopek pozval naknadno in IP posredoval korespondenco). Glede na to, da je družba Press kliping d.o.o. ugovarjala razkritju prilog 1., 2., 3. in 4. ter gesel, ki predstavljajo njihovo konkurenčno prednost, saj opredeljujejo seznam medijev in spletnih strani, ki jim sledijo ter dostop do spletnega arhiva, je organ ugovoru sledil in v tem delu zavrnil dostop zaradi izjeme poslovne skrivnosti v skladu z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je organ ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, zato je prekril elektronske naslove kontaktnih oseb. Odločitvi organa prosilec v pritožbi ni oporekal. Z odločitvijo pa se strinja tudi IP, zato je glede dostopa do pogodb, sklenjenih med organom in družbo Press kliping d.o.o, od leta 2010 do 2014, ki so po vsebini povsem primerljive s pogodbami, o katerih je organ že odločil, organu naložil posredovanje v obliki delnega dostopa, kot izhaja iz izreka te odločbe. Prosilec se v pritožbi tudi ne strinja z delnim dostopom v dokumentih: »2016_Stroškovna_mesta_500.pdf«, na straneh 39,44,47, 67, 76, 80, 89, 95. IP ugotavlja, da gre za bančne izpiske, v katerih so navedene različne transakcije za posamezen mesec in ki se pri organu računovodsko vodijo na različnih stroškovnih mestih. Glede na to, da so predmet zahteve izključno transakcije, vezane na stroškovno mesto 500, ob dejstvu, da sam bančni izpisek ne predstavlja informacije, ki bi bila povezana z odnosi z javnostmi in klipingom, je organ izvedel delni dostop v okviru postavljene zahteve, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Ker je organ pri posredovanju dokumentov IP opozoril na količino dela, ki ga je imel z njihovo pripravo, IP posebej poudarja, da čas in delo za iskanje zahtevanih dokumentov, pa tudi velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti. Posledično omenjena okoliščina tudi ne more predstavljati temelja za ugotovitev, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalih delih je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v citirani zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih, kot jih je v navedeni zahtevi zahteval prosilec, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.
