Eržen Barbara - novinarka Žurnal24 - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
+ -Številka: 090-219/2016
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do poročila izredne revizije poslovanja v Centru za socialno delo Trbovlje. Organ je zahtevo zavrnil iz razloga izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je revizijsko poročilo del predkazenskega postopka, njegovo razkritje pa bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Hkrati je IP ocenil, da interes javnosti za razkritje revizijskega poročila ni podan. Na prosti dostop do revizijskega poročila pa ne more vplivati niti navedba prosilke, da so revidirani podatki del javno dostopnih podatkov, ker je šlo za porabo javnih sredstev, saj se po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in se le-ti med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-219/2016/2Datum: 10. 10. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi novinarke Barbare Eržen, spletni portal Zurnal24.si, Feniks media, d. o. o., Barjanska cesta 66, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 28. 9. 2016 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-33/2016/11 z dne 22. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 28. 9. 2016 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-33/2016/11 z dne 22. 9. 2016, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je 16. 8. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do poročila izredne revizije poslovanja v Centru za socialno delo Trbovlje ter revizijskih poročil o poslovanju 12 naključno izbranih centrov za socialno delo. Poleg tega je zaprosila še za informacijo glede priprave sprememb na področju delovanja sistema notranje kontrole in sistema ravnanja s tveganji na centrih za socialno delo.Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 090-33/2016/11 z dne 22. 9. 2016, in zahtevo v delu za dostop do Končnega poročila izredne revizije poslovanja v Centru za socialno delo Trbovlje zavrnil iz razloga izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Organ je ugotovil, da sta za obstoj izjeme iz 6. točke 6. člena ZDIJZ izpolnjena oba pogoja, in sicer da je postopek kazenskega pregona še v teku in da bi razkritje informacij škodovalo izvedbi tega postopka. Do takšnega zaključka je prišel na podlagi zahtevanega mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Ktn/6920/2016/AM/UŠ z dne 21. 9. 2016, saj naj bi celotna vsebina zahtevanega dokumenta, skupaj z drugimi zbranimi podatki tožilstvu služila kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile naslednje faze kazenskega postopka. Organ je še ocenil, da bi v primeru razkritja zahtevanega dokumenta prišlo do otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti osumljencu, zato bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda.Prosilka je 28. 9. 2016 zoper odločbo organa, št. 090-33/2016/11 z dne 22. 9. 2016, vložila pritožbo in navedla, da so podatki, ki so bili revidirani del javno dostopnih podatkov, saj gre za porabo javnih sredstev. Prosilka je še dodala, da je podatke iz zahtevanega dokumenta organ sam javno navajal na novinarski konferenci in je težko razumeti, zakaj bi prav ista objava podatkov sedaj ogrozila predkazensko preiskavo. Ob zaključku pritožbe se je prosilka sklicevala tudi na prakso IP, ko je le-ta v primeru objave revizije Ministrstva za zunanje zadeve v primeru veleposlanice v Parizu odločil, da je objava dovoljena, ker je v javnem interesu, ne glede na to da je bil v teku predkazenski postopek.Ker je prosilka pritožbo poslala neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu, z dopisom, št. 092-102/2016/2 z dne 28. 9. 2016. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-33/2016/14 z dne 30. 9. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Organ je zahtevo za dostop do Končnega poročila izredne revizije poslovanja v Centru za socialno delo Trbovlje (v nadaljnjem besedilu revizijsko poročilo) zavrnil na podlagi mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Ktn/6920/2016/AM/UŠ z dne 21. 9. 2016, ker sta izpolnjena pogoja za obstoj izjeme varstva predkazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka menila, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do revizijskega poročila, saj gre za porabo javnih sredstev, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je glede revizijskega poročila podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo predkazenskega postopka)[1], zaradi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije oz. ali je podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev)[2], zaradi katere se dostop do zahtevane informacije kljub vsemu dovoli.Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – odl. US)[3]. Za uveljavitev te izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:1. da je postopek še v teku,2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) potrebno pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je pozval Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, da sporoči, ali v zvezi z zahtevanim revizijskim poročilom vodi postopek in, ali bi razkritje revizijskega poročila oziroma njegovega dela škodovalo izvedbi postopka. Okrožna državna tožilka je v odgovoru, št. Ktn/6920/2016/AM/UŠ z dne 21. 9. 2016, pojasnila, da je bilo revizijsko poročilo pridobljeno v zvezi s kazenskim pregonom, je del tožilskega spisa in kot tako predstavlja izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razkritje njegove vsebine pa bi škodovalo izvedbi postopka. Glede na odgovor tožilstva ni sporno, da je v zvezi z zahtevanim revizijskim poročilom predkazenski postopek v teku. Okrožno sodišče v Ljubljani je v zvezi z njim izdalo tudi odredbo. IP je tako ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevano revizijsko poročilo, je torej še v teku.V nadaljevanju je IP ugotovil, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevanega revizijskega poročila bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Kot izhaja iz 13. člena Uredbe, je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka lahko v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek tudi vodi. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. IP je v konkretnem primeru presojal mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in ga upošteval kot relevantno. IP nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, da bi razkritje vsebine zahtevanega revizijskega poročila škodovalo izvedbi postopka.IP je tako ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Na prosti dostop do revizijskega poročila pa ne more vplivati niti navedba prosilke, da so revidirani podatki del javno dostopnih podatkov, ker je šlo za porabo javnih sredstev. Ta pritožbeni razlog po mnenju IP ne zdrži. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in se le-ti med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).V nadaljevanju je IP izvedel t. i. test interesa javnosti, na katerega se je v pritožbi sklicevala prosilka, in je skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ dovoljen v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevanem dokumentu.Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). V tem primeru se interes varovanja predkazenskega postopka kaže zlasti v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo predkazenskega postopka, zlasti z vidika priprave določenih preiskovalnih opravil, ki jih je potrebno opraviti in še niso bila opravljena. V fazi postopka, v katerem se nahaja konkretni preiskovalni postopek, ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. IP je ocenil, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja zahtevanih informacij določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Ob tem je IP še ugotovil, da je splošnemu interesu javnosti o seznanitvi z ugotovljenimi nepravilnostmi poslovanja v Centru za socialno delo Trbovlje bilo zadoščeno že z splošno izpostavljenimi ugotovitvami na novinarski konferenci[4] organa z dne 11. 3. 2016. IP je tako zaključil, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje revizijskega poročila ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka.Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, interes javnosti za razkritje revizijskega poročila pa tudi ni podan, je IP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil odločitev organa.Glede prosilkinega argumenta, da je IP v preteklosti že odobril objavo revizijskih poročil, ki so bila podlaga za uvedbo predkazenskih postopkov, IP pojasnjuje, da le-ta ne drži. Dejansko stanje v obravnavanem primeru ni podobno zadevam, na katere se sklicuje prosilka. V odločbah IP, št. 090-82/2015 z dne 15. 7. 2015, št. 090-163/2015 z dne 15. 7. 2015 in št. 090-184/2015, je IP odločal o prostem dostopu do poročila o opravljenem pregledu na Veleposlaništvu RS v Parizu. Čeprav je IP v navedenih primerih odločil, da je poročilo delno dostopno javnosti, delni dostop do zahtevanega poročila ni bil odobren zaradi interesa javnosti, ampak zato, ker organ ni uspel izkazati obstoja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa) in ker v delu poročila ni šlo za tajne podatke. V času izdaje teh odločb IP tudi ni ugotovil obstoja izjeme varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicevanje prosilke na že obstoječo prakso IP je tako irelevantno.IP je posledično zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP poudarja, da se odgovor na vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, s časom lahko spreminja, saj je odvisno od številnih dejanskih okoliščin. Zahtevano revizijsko poročilo lahko po poteku (pred)kazenskega postopka (ali celo prej, če škoda, ki bi nastala z razkritjem informacij, ne bi bila več izkazana) izgubi status izjeme varstva (pred)kazenskega postopka.IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-33/2016/11 z dne 22. 9. 2016.Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.[2] Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ: »Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli:- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.«[3] Glej tudi odločbo IP, št. 090-45/2016 z dne 23. 3. 2016.[4] Sporočilo dostopno na spletni povezavi http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/3/select/sporocilo_za_javnost/article/1966/7880/ z dne 6. 10. 2016.