+-Datum: 07.11.2016 Številka: 090-218/2016 Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Kršitev postopka POVZETEK:V obravnavani zadevi je organ v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločil s sklepom, s katerim je zahtevo kot nepopolno zavrgel. V pritožbenem postopku je organ na ogledu in camera »identificiral dokumente«, ki so predmet zahteve, na podlagi informacij, ki jih je imel organ že ob obravnavanju zahteve v ponovljenem postopku. Zato IP ni mogel slediti odločitvi organa, da je zahteva prosilca premalo določna, da bi bila sposobna vsebinske obravnave. IP je izpodbijani sklep odpravil in organu vrnil zadevo v ponovno odločanje, z navodili, da mora organ upoštevati stališče IP, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. IP je ob tem opozoril na sodno prakso, da je treba v postopku po ZDIJZ nesporno ugotoviti, ali se je »tržna dejavnost« organa izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz tržne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Če ta pogoj ni izpolnjen, po presoji sodišča sploh ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti v pravnem smislu. V konkretnem primeru je bilo nesporno ugotovljeno, da organ vlagateljem, ki so zavedeni v »zeleni mapi«, ni zaračunal stroškov za pripravo, posredovanje itd. želenih podatkov oziroma informacij, kar pomeni, da niso izpolnjeni osnovni pogoji »tržne dejavnosti«, ki pomeni »pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu«.
ODLOČBA: Številka: 090-218/2016/11Datum: 8. 11. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 19. 9. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep z dne 15. 9. 2016, št. 090-7/2016, Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Državnega izpitnega centra, z dne 15. 9. 2016, št. 090-7/2016, odpravi. Zahteva prosilca za dostop dokumentov, ki jih je organ posredoval prosilcem na podlagi 32 vlog, s prošnjami za različne podatke o NPZ od leta 2004 do vključno leta 2010, se zavrne.
V preostalem delu se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 24. 3. 2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ. V zahtevi je navedel, da je na spletu objavljen dokument organa, v katerem piše: "V vseh letih, ko je v Sloveniji NPZ, so bili raziskovalcem posredovani v papirni obliki in/ali na elektronskem mediju različni podatki". Prosilec je zahtevi priložil kopijo objavljenega dokumenta. Glede na navedeno je prosil, da mu organ posreduje kopije anonimiziranih (z zakritimi imeni in priimki) dokumentov in podatkov, o katerih organ piše. Kar je organ posredoval v papirnati obliki, naj mu organ posreduje v fotokopiji (v papirnati obliki), kar pa je organ posredoval na elektronskem mediju, naj mu organ posreduje po elektronskem mediju. Prosilec je navedel, da bo o tem napisal magistrsko nalogo.O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016, s katero je zahtevo zavrnil. Zoper odločbo je prosilec dne 3. 5. 2016 vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo z dne 24.5.2016, št. 090-101/2016/2. IP je pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Ob tem je IP poudaril, da kot izhaja iz zahteve prosilca, se vse informacije nanašajo na nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki ga urejata Zakon o osnovni šoli ter Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Ur. l. 30/13, Pravilnik), zato sodijo v delovno področje organa oziroma med informacije javnega značaja. Organ je javni zavod in je kot tak zavezan po ZDIJZ v svojem celotnem delovanju. IP je naložil organu, da se v ponovljenem postopku jasno opredeli, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje ter jih preizkusi z vidika obstoja morebitnih izjem po ZDIJZ. Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločil s sklepom z dne 19. 9. 2016, št. 090-7/2016, s katerim je zahtevo kot nepopolno zavrgel. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilca pozval, da svojo zahtevo z dne 31.03.2016 dopolni tako, da bo v njej jasno in določno opredelil dokumente, ki jih zahteva. Prosilec je odgovoril, da vztraja pri svoji prvotni zahtevi, ki je po oceni prosilca jasna in določljiva, zato dopolnitev ni potrebna. Po prejemu dopolnitve je organ ugotovil, da prosilec še vedno ni jasno opredelil, katere dokumente zahteva, zato je prosilca povabil na sedež organa z namenom pojasnitve in razjasnitve okoliščin, povezanih z zahtevanimi informacijami in nudenjem ustrezne pomoči pri dopolnitvi in konkretizaciji zahteve prosilca, da bo organ o zahtevi lahko vsebinsko odločal. Prosilec je vztrajal pri prvotni zahtevi, le zapisal je v nekoliko drugačnem stavku, in sicer, da zahteva kopije dokumentov, ki jih je organ poslal na podlagi 63 vlog. Na podlagi navedenega je organ odločil, da kljub vsem pozivom in dopolnitvam, kot povzeto zgoraj, prosilec ni opredelil jasno, katere dokumente zahteva, zato zahteve ne more vsebinsko obravnavati in jo je kot nepopolno zavrgel.Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 9. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri ugotavlja, da je organ njegovo zahtevo za dostop do informacij že sprejel kot popolno in o njej vsebinsko odločil z odločbo z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016 z utemeljitvijo, da zahtevane informacije ne sodijo v javnopravno delovanje organa, temveč v zasebno sfero. Po oceni prosilca je organ na podlagi takšne odločitve točno vedel, o katerih dokumentih odloča. IP je v pritožbenem postopku naložil organu, da »jasno opredeli, kateri dokumenti so predmet zahteve«, kar pa je organ v ponovljenem postopku zmotno zahteval od prosilca. Prosilec vztraja, da je njegova zahteva popolna in sposobna obravnave, organ pa je ravnal nezakonito, saj ni sledil oziroma spoštoval odločbe IP. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 9. 2016, št. 090-7/2016, s prilogami, poslal v odločanje IP. Pritožba je utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijan sklep v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjski sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavanem primeru je organ zahtevo zavrgel kot nepopolno, zato je IP primarno ugotavljal, ali je zahteva prosilca dovolj določna, da je sposobna vsebinske obravnave. IP je navedeno ugotavljal na ogledu in camera na podlagi 11. čl. ZInfP, dne 18.10.2016. Prosilec je zahteval dokumente, ki jih je organ posredoval prosilcem na podlagi 63 vlog s prošnjami za različne podatke o NPZ, pri tem se je skliceval na spletu objavljen dokument organa. V tej zvezi je organ pojasnil, da »objava na spletu«, na katero se je skliceval prosilec, ni bila objavljena na spletni strani, ampak gre za izpis iz odločbe, ki jo je prejel drug prosilec kot odgovor na vprašanje, koliko vlog v zvezi z NPZ so prejeli v vseh letih. Na vprašanje IP iz katere baze podatkov je bila izvedena številka »63 vlog«, je organ pojasnil, da sprejema vloge v fizični in računalniški obliki. Če je v fizični obliki, ostane v tej obliki, v elektronski obliki pa ima posebno Excelovo tabelo (ki jo je organ predložil IP), v katero vnese naslednje podatke: številko zadeve, datum prejetja, prosilec, ki ima lahko več vlog (raziskovalec, šola, ostali npr. starši) – dobi status, ki pa ni določen v tabeli, tam je samo prosilec. Ta status je pomemben zaradi Zakona o raziskovalni dejavnosti, ker bi lahko ta prosilec imel več pravic pri pridobivanju podatkov. Organ pove, da načeloma vse vodi enotno, ne glede na status prosilca (ena mapa). Če dobijo vlogo v elektronski obliki, jo natisnejo s podatki o številki zadeve, datum prejetja, prosilec. Vse pa vnesejo v zgoraj omenjeno Excelovo tabelo. Organ je povedal, da je vloge pred letom 2011 že uničil, glede na predpise o hrambi gradiva pri organu. To dela vsako leto posebej, saj je rok hrambe za navedene vloge 5 let. Kot dokaz je organ predložil zapisnike o uničenju dokumentov. Glede na to, da predložena Excelova tabela prikazuje podatke za 31 vlog, je IP prosil za pojasnilo, kje so dobili podatek, da je bilo vlog 63. Organ je predložil dodatno Excelovo tabelo, ki zajema vse vloge od leta 2004, iz katere je organ izbral tiste, ki so se nanašale na NPZ in jih naštel 63, med njimi torej tudi tiste, ki jih je že uničil, ostali so zgolj tabelarni podatki. Organ torej razpolaga z 31 vlogami, ki jih vodi v »zelenem fasciklu«, z nazivom: vloge NPZ 2011, 2012, 2013, 2014, 2015. Gre za vloge, ki v večjem delu niso aktivne, razen dveh. Na vprašanje IP, kako določno bi moral prosilec, po oceni organa, opisati dokumente, ki jih »omenja organ«, da bi zadostil določnosti organa? Organ je v pojasnilu napisal točno številko »63«, kar nedvomno kaže na neko določnost dokumentov, ki naj bi jih organ obravnaval. Organ je pojasnil, da na vprašanje ne more odgovoriti, ker ni prisoten pravnik, povedal pa je, da »zeleni fascikel z 31 vlogami« predstavlja vloge, o katerih je organ govoril v svoji odločbi, ki jo je povzemal prosilec. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ na ogledu in camera »identificiral dokumente«, ki so predmet zahteve, na podlagi informacij, ki jih je imel organ že ob obravnavanju zahteve v ponovljenem postopku. Zato IP ne more slediti odločitvi organa, da je zahteva prosilca premalo določna, da bi bila sposobna vsebinske obravnave. Prosilec se je namreč v svoji zahtevi skliceval na »pojasnila organa«, zato je povsem logično, da organ ve, iz katerih dokumentov je izvedel odgovor oz. pojasnilo, da je obravnaval »63 vlog«. Na ogledu in camera v tej zvezi ni bilo nobene dileme, organ pa ni znal pojasniti, zakaj dokumentov, ki jih je predložil IP, ni štel kot predmet zahteve. Kot pravilno opozarja tudi prosilec, je organ o sami zahtevi vsebinsko odločil že z odločbo z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016, v kateri ni bilo sporno, kaj je predmet zahteve, zato je odločitev organa v ponovljenem postopku tudi iz tega razloga nerazumljiva. Dejstvo je, da organ od prosilca ne more pričakovati (niti zahtevati), da bi moral dokumente konkretizirati npr. z evidenčno številko ali še bolj podrobno vsebinsko. ZDIJZ namreč nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah (kar je bilo v konkretnem primeru nedvomno izpolnjeno), te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Po drugi strani pa se od organa utemeljeno pričakuje, da svoje dokumente dobro pozna. Dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta bi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru ni dvoma, da so predmet zahteve prosilca odgovori organa na 31 vlog prosilcev, ki jih organ vodi v »zelenem fasciklu«, z nazivom: vloge NPZ 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, kar pomeni, da je organ dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa odpraviti na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijanim sklepom dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.V ponovljenem postopku se bo moral organ opredeliti do zahtevanih informacij, in sicer do odgovorov organa na 31 vlog prosilcev, ki jih organ vodi v »zelenem fasciklu« z nazivom: vloge NPZ 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, s tem, da je dolžan upoštevati v nadaljevanju podano pojasnilo IP glede vprašanja »delovnega področja organa«.IP je že v odločbi z dne 24.5.2016 št. 090-101/2016/2 poudaril, da če so bile analize, dokumenti, podatki ipd. izdelani na podlagi podatkov oziroma v povezavi s podatki, s katerimi organ razpolaga zaradi svojih nalog, povezanih z NPZ, brez dvoma sodijo v delovno področje organa. Zato je stališče organa, da zahtevane informacije sodijo v »zasebno dejavnost« organa, pravno zmotno. Ker so predmet zahteve samo »odgovori organa na vloge prosilcev«, je IP na ogledu in camera zaprosil organ za pojasnilo, kako to vodi? Organ je vpogledal v naključno izbrano vlogo, ki vsebuje prošnjo- vlogo in odgovor RIC-a na prošnjo. Odgovor je lahko samo napotilo na spletno stran z opozorilom, da se mora sklicevati na vir, lahko pa zahteva podatke v vlogi, ki jih organ vodi ločeno izven »zelenega fascikla«, pri sebi jih ima informatik - pripravljavec. To pomeni, da je odgovor lahko v obliki dopisa v elektronski obliki. Glede vlog, kjer je bila posledično sklenjena pogodba o dostopu do podatkov RIC-a, organ vodi na skupnem datotečnem strežniku, v mapi »raziskovalci«, podmapa »ime in priimek prosilca«, elektronsko vlogo skupaj s sklenjeno pogodbo in s podatki, ki jih je prosilec prejel. Glede ostalih vlog pa ima zgolj papirne podatke v tej »zeleni mapi«, pri tem pa so posredovani podatki ločeno vodeni pri pripravljavcu (npr. ime in priimek ACS (Andragoški center RS), pod zaporedno št. 10., vloga zadeva št. 092- 1/2015-15 z dne 8.3.2012). V »zeleni mapi«, kot rečeno, ni podatkov, ki so bili posredovani prosilcem v elektronski obliki. V večini primerov so v elektronski obliki, lahko pa tudi v papirni obliki (npr. en list, šest listov, ipd.). Organ je pojasnil, da v «zeleni mapi« ni pogodb, pri obravnavi katerih bi organ presodil, da prosilcu zaračunajo stroške posredovanja podatkov. Glede na navedeno je IP zaprosil organ za pojasnilo, na podlagi česa je v svoji odločbi z dne 26. 4. 2016, št. 090-7/2016 ocenil, da gre pri zahtevi prosilca za informacije, ki sodijo v »tržno dejavnost« organa. Organ je odgovoril, da vsako vlogo pogleda, če gre za dokumente oz. informacije, ki jih Državni izpitni center ima ali ustvari pri opravljanju javne službe in iz proračuna RS ali EU financiranih proračunskih postavk. V konkretnem primeru gre za zadeve, ki jih organu ne nalaga Zakon o osnovni šoli in noben predpis s področja nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in to ni financirano iz proračuna RS ali EU in ni pokrito s sredstvi, ki jih dobi za opravljanje javne službe na vsakoletni proračunski postavki organa 667210 – Dejavnost osnovnega šolstva. Poleg javne službe, ki se financirajo iz nekaj proračunskih postavk, ima Državni izpitni center (samo) še lastno oz. tržno dejavnost. Če vloga in delo organa ne sodi med zadeve, ki jih nalagajo zakoni o osnovni šoli, o gimnazijah, o srednjem strokovnem izobraževanju, o maturi, o odraslih idr., takšno vlogo vodijo v okviru lastne (tržne) dejavnosti; vsekakor vloge s področja raziskovanja vodijo kot take. Od tu naprej pa vsako vlogo prosilca obravnavajo in morebitne podatke pripravijo in presojajo individualno. Ni pa nujno, da vlagatelju vedno zaračunajo stroške (na lastni dejavnosti se lahko odločijo tudi za »pro bono«) in o tem odločajo po lastni presoji oz. usmeritvami organov RIC - a. Stroški včasih niti ne presegajo vrednosti, ki je navedena v Stroškovniku o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja Državnega izpitnega centra.Kot izhaja iz pojasnila organa, ta loči med opravljanjem nalog v okviru javne službe, ki mu jih nalaga področna zakonodaja, vse ostalo pa uvršča med lastno oziroma tržno dejavnost, ki po oceni organa ne sodi med informacije javnega značaja. Ne da bi se IP spuščal v tovrstno razlikovanje, je v postopku po ZDIJZ ključno vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in s tem med informacije javnega značaja. V tej zvezi IP izpostavlja sodno prakso, ki se je o navedenem vprašanju že izrekla, in sicer sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in tudi sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, v katerem je sodišče zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V sodbi Upravnega sodišča RS št. IU 902/2013-29 z dne 20.5.2015, je v smiselno podobni zadevi posebej poudarjeno, da je treba v postopku po ZDIJZ nesporno ugotoviti, ali se je »tržna dejavnost« organa izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz tržne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. Po oceni sodišča je torej treba konkretno ugotoviti, da je bilo s tržno dejavnostjo zagotovljeno povračilo stroškov. Če ta pogoj ni izpolnjen, po presoji sodišča sploh ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti v pravnem smislu. Le če je izkazano, da zaradi izvajanja tržne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tržne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugačno stališče bi pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih.V obravnavanem primeru je bilo nesporno ugotovljeno, da organ vlagateljem, ki so zavedeni v »zeleni mapi«, ni zaračunal stroškov za pripravo, posredovanje itd. želenih podatkov oziroma informacij, kar pomeni, da niso izpolnjeni osnovni pogoji »tržne dejavnosti«, ki pomeni »pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu«. Sklicevanje organa, da lahko na tržni dejavnosti dela »pro bono« pa je dejansko v nasprotju s tržnimi zakonitosti, še posebej ob dejstvu, da je organ primarno ustanovljen za izvajanje javne službe in da so vse vloge povezane z NPZ, ki je javnopravna naloga organa. Če organ ni zaračunal nekaj, za kar trdi, da je izvajanje tržne dejavnosti, to pomeni, da je šel strošek dela na račun izvajanja javne službe, zato že iz tega razloga zahtevane informacije nedvomno sodijo v okvir delovnega področja organa, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Takšno je tudi stališče zgoraj navedene sodne prakse. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem iz 5. a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo oziroma zavrnejo in na podlagi katere izjeme. Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo. Glede na to, da je organ na ogledu in camera in na podlagi dodanih pojasnil opozoril, da zahtevane informacije sodijo med gradivo, ki ga je organ dolžan hraniti 5 let, v skladu z Načrtom klasifikacijskih znakov državnega izpitnega centra in navodilom za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja obstoja zahtevanih informacij oziroma kriterija materializirane oblike. IP je ugotovil, da je organ informacijo o številu »vlog prosilcev« pridobil iz Excelove tabele, ki zajema vse vloge od leta 2004, iz katere je organ izbral tiste, ki so se nanašale na NPZ in jih naštel 63, med njimi torej tudi tiste, ki jih je že uničil (do vključno leta 2010), ostali so zgolj tabelarni podatki. Organ je namreč del dokumentacije od leta 2004 do vključno leta 2010 uničil, za kar je predložil tudi zapisnike o uničenju. Ker je prosilec svojo zahtevo vezal na posredovanje »odgovorov organa na vloge prosilcev«, ki iz tabele niso razvidni, opisani so zgolj s številko zadeve, IP utemeljeno verjame, da organ ne razpolaga z odgovori organa na 32 vlog, s prošnjami za različne podatke o NPZ od leta 2004 do vključno leta 2010. V tem delu torej ni podan kriterij materializirane oblike, zato zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, zavrniti. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijani sklep organa odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V delu, v katerem organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, pa je IP zahtevo zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Zoper drugo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba niti upravni spor.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav. svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
