Prosilec - Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper
+ -Številka: 090-215/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dostop do dokumentov, ki se »posredno ali neposredno, izrecno ali ne, nanašajo na službeno stanovanje«. Splošna in nedoločna zahteva je privedla do situacije, ko je organ prosilcu posredoval vse dokumente, za katere je lahko razumno predvideval, da sodijo v krog informacij, ki jih je prosilec zahteval, prosilec pa je vsakič znova zahteval dodatne dokumente, s katerimi organ prav tako razpolaga in bi jih s široko interpretacijo lahko šteli za zahtevo prosilca. Ker je prosilec vztrajal, da ni pridobil vseh dokumentov, je organ izdal odločbo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga s trenutno veljavnimi najemnimi pogodbami in odločil, da jih mora posredovati prosilcu, pri tem pa prekriti varovane osebne podatke. Za preostale dokumente je IP ugotovil, da organ z njimi ne razpolaga, in pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-215/2016/4Datum: 23. 11. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 10. 9. 2016 zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-25/2016 z dne 25. 8. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 10. 9. 2016 se v delu, ki se nanaša na najemne pogodbe za službena najemna stanovanja, delno ugodi in se odločba organa, št. 090-25/2016 z dne 25. 8. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati:- najemno pogodbo za službeno najemno stanovanje, št. 3523-16/2011-4 z dne 17. 7. 2015, katerega najemnik je Zdravstveni dom Koper, pri čemer je dolžan prekriti vse podatke o družinskih članih uporabnika stanovanja,- najemno pogodbo za službeno najemno stanovanje, št. 3523-16/2011-3 z dne 25. 11. 2014, katerega najemnik je Zdravstveni dom Koper, pri čemer je dolžan prekriti podatek o rojstnem datumu uporabnika stanovanja in vse podatke o družinskih članih uporabnika stanovanja,- najemno pogodbo za službeno najemno stanovanje, št. 3523-16/2011-4 z dne 5. 3. 2015, katerega najemnik je Zdravstveni dom Koper, pri čemer je dolžan prekriti podatek o stalnem prebivališču, EMŠO in davčno številko uporabnika stanovanja.2. Pritožbo prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti skladno s 1. točko tega izreka, ter glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je 8. 6. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do dokumentov: - ki pričajo o dejstvih, ki se posredno ali neposredno, izrecno ali ne, nanašajo na službeno stanovanje …, v lasti Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper (JSS MOK), kjer je zadnji najemnik Zdravstveni dom Koper (ZD Koper), ali ki se glasijo posredno ali neposredno, izrecno ali ne, na ime …; dogovore, sporazume, odločbe, vso korespondenco ZD Koper z JSS MOK, ki se nanaša na to stanovanje; morebitno dane odpovedi najemne pogodbe, odstopi in pozivi na izpraznitev stanovanja; zahtevki po izdaji potrdila o zaposlitvi; dokumenti z razlogi za obstoj prej naštetih dokumentov; dokumenti o postopkih pred sodišči, pri notarju ali v zvezi z izvršbo; dokumenti, ki so v zvezi z uporabo navedenega stanovanja;- katere so trenutno veljavne pogodbe z ZD Koper o najemu in nadaljnjem podnajemu za stanovanja, koliko jih je in koliko ZD Koper zanje plačuje;- dokument, ki ZD Koper dodeljuje pravico najema, koliko teh stanovanj sme najeti in dati v podnajem;- koliko je bilo primerov in kdaj v zadnjem letu, da so meščani vložili vlogo na obrazcu za razgovor z direktorjem JSS MOK in v koliko primerih in s kakšno utemeljitvijo jim je bil ta razgovor zavrnjen;- ali je obravnavana najemna pogodba razveljavljena;- ali obstaja med JSS MOK in ZD Koper spor o tem, ali omenjena najemna pogodba na … obstaja;- ali obstaja vložena tožba ali postopek za izvršbo ali izvršba;- s katerimi »ustreznimi postopki« je JSS MOK pričel ugotavljati, da pogoji za nadaljevanje najemnega razmerja med JSS MOK in ZD Koper za navedeno stanovanje niso več izpolnjeni;- ki so bili obravnavani ob presojanju, da najemnega razmerja ni več; pisni dokument, ki obravnava moč dokaza tega dokumenta, iz katerega je moč sklepati na veljavnost predložene overjene pogodbe o zaposlitvi (podaljšano v nedoločen čas), ob upoštevanju določb ZDR-1, tj. morebitni sklep, dopis, mail, ki obravnava to vprašanje glede dokazne moči obeh potrdil;- iz katerih se razbira vse namere iz zgornjih alinej, v povezavi z navedenim stanovanjem, tj. tudi elektronska pošta.Prosilec se je 8. 7. 2016 pritožil zaradi molka organa in v pritožbi IP navedel, da se organ izogiba vsakemu dajanju informacij v zvezi s pravnim stanjem najemnega razmerja z ZD Koper glede službenega stanovanja, kjer je prosilec podnajemnik in je njegovo podnajemno razmerje odvisno od najemnega razmerja med JSS MOK in ZD Koper. Informacije so za prosilca zelo pomembne, ker se domnevajo sodni postopki, kjer nastopa kot tretji s pravnim interesom.Po pozivu IP, št. 0900-122/2016/3 z dne 11. 7. 2016, in podaljšanju roka za odločitev organa, je organ z dopisom, št. 090-25/2016 z dne 4. 8. 2016, zahtevi prosilca ugodil ter mu v zvezi s problematiko najemnega razmerja za službeno stanovanje na naslovu …, posredoval:- zadnji poziv za izselitev z dne 29. 3. 2016,- predlog za izvršbo z dne 3. 5. 2016 in- sklep Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. I 191/2016 z dne 13. 5. 2016.V dopisu je pojasnil, da so bili prosilcu v zvezi s 1., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. alinejo zahteve že 4. 3. 2016 posredovani dokumenti, kot izhaja iz dopisa, št. 090-9/2016 z dne 4. 3. 2016. V zvezi z 2. alinejo zahteve je organ pojasnil, da ima JSS MOK z ZD Koper sklenjene tri najemne pogodbe, navedel naslove in zneske mesečne najemnine. V zvezi s 3. alinejo zahteve je organ prosilcu posredoval Sklep nadzornega sveta JSS MOK, št. 3523-16/2011 z dne 22. 3. 2011, ki izkazuje, da je bil ZD Koper upravičen do dodelitve največ petih službenih najemnih stanovanj. V zvezi s 4. alinejo zahteve je organ prosilcu pojasnil, da je direktor v zadnjem letu prejel dve vlogi za razgovor, ena od teh je bila vloga prosilca. Ob tem je direktor ocenil, da razgovor s prosilcema ni potreben, saj so jima strokovne službe podale vse potrebne informacije.Po prejemu navedenih dokumentov, se je prosilec 19. 8. 2016 pritožil na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, ker je menil, da so prejete informacije pomanjkljive in da manjkajo sledeči dokumenti:- dokumenti pod prvo alinejo zahteve glede korespondence JSS MOK z ZD Koper v zvezi z omenjenim stanovanjem, - prosilčeva vloga za sestanek z direktorjem in njegov odgovor, - korespondenca JSS MOK z ZD Koper glede vprašanja izpraznitve stanovanja s strani podnajemnika pred majskim predlogom za izvršbo;- korespondence, kako je JSS Koper informiral ZD Koper, da predlog za izvršbo ni uspel;- veljavne najemne pogodbe za stanovanja, ki jih najema ZD Koper; informacije, koliko je vseh pogodb (tudi ne več veljavnih); dokument o tem, koliko ZD Koper plačuje zanje (stroški, najemnina, ipd.) oz. koliko je dolžan;- dokumenti, iz katerih izhaja, v kakšnem pravnem stanju je najemna pogodba; organ ni navedel, da dokumenti iz 5., 6. in 7. alineje zahteve ne obstajajo, zato naj jih posreduje;- elektronska pošta iz 10. alineje zahteve, tj. izpis vseh oddanih in prejetih elektronskih sporočil z ZD Koper, ki se nanašajo na vsebino zahteve, vključno z njihovo vsebino ali pa dejstvo izbrisa takih elektronskih sporočil.Prosilec je še dodal, da zadržane oz. pomanjkljive informacije javnega značaja vplivajo na njegov pravni in dejanski položaj. Tako stanje pa mu močno otežuje, da bi branil svoje pravice.IP je 23. 8. 2016, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, z organom opravil razgovor. Organ je pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v elektronskem sporočilu z dne 19. 8. 2016, in da bo v konkretnem primeru izdal zavrnilno odločbo. Organ je 25. 8. 2016 izdal odločbo, št. 090-25/2016, s katero je zahtevo prosilca z dne 22. 8. 2016 zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu že posredoval vse zahtevane dokumente, vezane na najemno razmerje za stanovanje na naslovu Dolinska cesta 3f, in pojasnil, da je prosilcu povzel le podatke o naslovih stanovanj in višini najemnine, saj je menil, da prosilec ni zahteval najemnih pogodb, ampak le določene informacije. Glede informacij o ne več veljavnih pogodbah je organ navedel, da jih prosilec predhodno ni zahteval, zato organ ne ve, ali gre v tem delu za novo zahtevo. V zvezi z 10. alinejo zahteve je organ pojasnil, da je bila prosilcu posredovana vsa elektronska korespondenca, ki je del zbirke dokumentov, saj se preostala elektronska pošta po 30 dneh avtomatsko briše. Tudi glede stanja najemne pogodbe, je organ prosilcu v obrazložitvi odločbe pojasnil, da le-ta še ni odpovedana. Prosilec je v pritožbi z dne 10. 9. 2016 navedel, da na predmetno zadevo že tretjič vlaga pritožbo v zvezi z zahtevo po informacijah javnega značaja, vloženo 8. 6. 2016. V nadaljevanju se je prosilec pritožil, da odločbe ni podpisala pristojna oseba ter da mu organ ni posredoval vseh dokumentov.Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-95/2016/2 z dne 12. 9. 2016. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-25/2016 z dne 26. 9. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je hkrati z odstopom pritožbe IP posredoval korespondenco med organom in prosilcem in vso dokumentacijo, ki jo je v postopku posredoval prosilcu.Prosilec je 4. 10. 2016 na IP naslovil dopis, v katerem je še navedel, da organ očitno zlorablja postopek po ZDIJZ in ni upošteval navedb prosilca, da se izrek izpodbijane odločbe nepravilno nanaša na vlogo 22. 8. 2016, da organ pritožbe prosilca ni nemudoma odstopil v reševanje IP, ampak je to storil šele po 14 dneh ter da organ zahteve ni odstopil v reševanje tistim organom, od katerih se opravičeno pričakuje, da imajo dokumente oz. elektronska sporočila in metapodatke o teh dokumentih. Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP se primarno opredeljuje do pritožbenih navedb prosilca, da o njegovi zahtevi ni odločala pristojna uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja. Izpodbijano odločbo je namreč podpisal pomočnik direktorja, ob tem pa ni bilo izkazano, da bi bilo pooblastilo za odločanje o informacijah javnega značaja preneseno nanj. ZUP v 28. členu določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Skladno z 21. členom v povezavi z 9. členom ZDIJZ je postopek o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja pristojna voditi in odločiti uradna oseba, ki jo določi organ. IP je vpogledal v Katalog informacij javnega značaja organa (v nadaljnjem besedilu Katalog), ki je objavljen na spletni strani http://www.jss-mok.si/katalog-informacij-javnega-znacaja, iz katerega izhaja, da je uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, direktor organa, podpisnik izpodbijane odločbe pa je pomočnik direktorja. Po 21. členu v povezavi z 20. členom Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B) javni sklad zastopa in predstavlja direktor. Organ je IP posredoval generalno pooblastilo pomočniku direktorja, da v imenu in za račun pooblastitelja v času vsakokratne odsotnosti direktorja, le-tega nadomešča z vsemi pristojnostmi in pooblastili, ki jih ima direktor, neomejeno. Odsotnost direktorja v času izdaje odločbe, št. 090-25/2016 z dne 25. 8. 2016, je organ izkazal z izpisom iz evidence prisotnosti za dan 25. 8. 2016. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je o zahtevi prosilca odločila za to pristojna oseba, zato so navedbe prosilca, da odločbe ni izdala upravičena oseba, neutemeljene.Iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati in3. nahajati se mora v materializirani obliki.V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ ter da zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja. Glede na to, da je organ skladno z ZDIJZ dolžan izdati odločbo zgolj za zavrnilni del, je IP štel, da je organ zavrnil zahtevek z dne 8. 6. 2016 v tistem delu, kjer je prosilec zahteval še dodatne dokumente, te pa je navedel v pritožbi z dne 19. 8. 2016, ki jo je organ prejel 22. 8. 2016. Zato se je IP v nadaljevanju spustil v odločanje o vprašanju, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano in razpoložljivo dokumentacijo.Prosilec je navedel, da ni prejel naslednjih informacij:- kopij najemnih pogodb, vključno z ne več veljavnimi najemnimi pogodbami;- korespondence JSS MOK z ZD Koper glede vprašanja izpraznitve stanovanja s strani podnajemnika pred majskim predlogom za izvršbo; - korespondence, kako je JSS Koper informiral ZD Koper, da predlog za izvršbo ni uspel;- dokumentov, iz katerih izhaja v kakšnem pravnem stanju je najemna pogodba;- vse dokumente po 5., 6. in 7. alineji zahteve, saj organ ni navedel, da teh dokumentov ni;- elektronske pošte iz 10. alineje zahteve, tj. izpis vseh oddanih in prejetih elektronskih sporočil z ZD Koper, ki se nanašajo na vsebino zahteve, vključno z njihovo vsebino ali pa dejstvo izbrisa takih elektronskih sporočil, tudi tista elektronska pošta, ki ni bila vložena v zbirko dokumentov zadeve;- dokumenti o stroških predloga za izvršbo;- odškodninski zahtevek organa zoper ZD Koper in dodatna korespondenca o tem;- stroški, ki jih ima formalno ZD Koper z najemi stanovanj, kar je razvidno iz najemnih pogodb;- meta podatkov o vsakem dokumentu, tudi elektronskem (kdaj je bil prejet, kdaj je bil izbrisan);- dokumenti o sodnem postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe. IP je ugotovil, da organ razpolaga z najemnimi pogodbami za službena najemna stanovanja, katerih najemnik je Zdravstveni dom Koper. Iz zahteve prosilca z dne 8. 6. 2016 sicer izhaja, da je prosilec želel pridobiti informacije o tem, katere so trenutno veljavne pogodbe organa z ZD Koper o najemu in podnajemu, koliko jih je in koliko ZD Koper plačuje zanje, vendar pa je v pritožbi z dne 19. 8. 2016, ki jo je organ obravnaval kot zahtevek in v zvezi s katerim je tudi izdal odločbo, prosilec zapisal, da se zahteva nanaša na dokumente trenutno veljavnih pogodb za stanovanja, ki jih najema ZD Koper. Prosilec je torej razširil svoj zahtevek in ni želel pridobiti zgolj podatkov, ampak dokumente. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Prosilec je torej svoj zahtevek v zvezi z informacijami o najemnih pogodbah razširil in navedel, da zahteva celotne dokumente, in ne zgolj posameznih informacij iz zahtevanih dokumentov. Ker se organ do navedenih dokumentov v odločbi ni opredelil, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so glede navedenih dokumentov podane morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da dokumenti vsebujejo osebne podatke, kot so: ime in priimek uporabnikov službenih stanovanj, poklic, ki ga opravljajo, rojstne datume posameznikov, podatke o družinskih članih uporabnikov stanovanj, podatek o stalnem prebivališču, enotno matično številko občana in davčno številko. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali gre pri teh podatki za izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali pa je te osebne podatke dopustno razkriti, ker za to obstaja pravna podlaga. V 83. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08, v nadaljnjem besedilu SZ-1) je določeno, da je službeno najemno stanovanje tisto stanovanje, ki je namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb. Organ ima oddajanje službenih stanovanj v najem urejeno v 5. členu Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper (Uradni list RS, 33/2010; v nadaljnjem besedilu Splošni pogoji), kjer je določeno, da so upravičenci do najema službenega najemnega stanovanja prosilci, katerih zaposlitev je v posebnem interesu MOK, med drugim so to tudi delavci, zaposleni v javnih zavodih. Skladno s prvim členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) ni nobenega dvoma, da so osebe, zaposlene v javnem zavodu, javni uslužbenci. Iz vsega navedenega izhaja, da so službena stanovanja, ki jih v najem oddaja organ, namenjena posebnim kategorijam upravičencem, ki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo Splošni pogoji, obenem pa upravičenec pravice do najema ne sme prenesti na drugo osebo. Ker mora biti oseba zaposlena v javnem zavodu, najemnik službenih stanovanj pa je v konkretnem primeru javni zavod, je IP ugotovil, da je podatek o tem, kdo je uporabnik posameznega službenega stanovanja, podatek, ki je neposredno povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Z vidika presoje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, je torej treba upoštevati določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Zakonska podlaga za posredovanje imena in priimka uporabnika službenega najemnega stanovanja z navedbo funkcije oz. poklica, ki ga opravlja, je torej 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Preostali osebni podatki so varovani osebni podatki, saj za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), zato jih je potrebno prekriti. Ker organ razpolaga z najemnimi pogodbami z ZD Koper za službena najemna stanovanja, je IP v tem delu zaključil, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi. Organ na prvi stopnji namreč ni odločil pravilno in zakonito, saj je prosilcu namesto zahtevanih dokumentov posredoval le podatke o naslovih teh stanovanj in višino najemnine. Zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi delno ugodil, delno odpravil izpodbijano odločbo in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede dokumentov o korespondenci organa z ZD Koper, glede dokumentov, iz katerih izhaja, v kakšnem pravnem stanju je najemna pogodba in dokumentov, ki se navezujejo na veljavnost najemne pogodbe, ter glede elektronske pošte z ZD Koper, ki se nanaša na vsebino zahteve, je IP zaključil, da drugi dokumenti kot tisti, ki jih je organ prosilcu že posredoval, ne obstajajo. Prosilec je navedene dokumente, s katerimi je organ v času odločanja razpolagal, že prejel, hkrati z dokumenti pa je od organa prejel tudi pojasnila in razlage na posamezna predvidevanja in sklepanja, čeprav se na njih načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Prosilec je prejel pojasnilo, da je najemna pogodba v zvezi z njegovo zahtevo še veljavna, organ mu je navedeno pogodbo tudi posredoval, drugi dokumenti, ki bi to izkazovali pa ne obstajajo. Prosilec je prejel tudi pojasnilo, da organ z elektronskimi sporočili, ki niso bila zavedena v zbirko dokumentov (tista, ki so bila, je prosilec namreč prejel) ne razpolaga, saj se vsa elektronska pošta po tridesetih dneh avtomatsko briše. Glede na pritožbene navedbe prosilca, da je razlaga organa o avtomatskem brisanju elektronske pošte nenavadna in da zahteva tudi tisto elektronsko pošto, ki ni bila avtomatsko brisana in ni bila vložena v zbirko dokumentov, IP pojasnjuje, da je po 73. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) elektronsko pošto potrebno evidentirati v skladu s pravili za evidentiranje dokumentov. Vsak javni uslužbenec, ki uporablja elektronsko pošto, mora vsa elektronska sporočila, ki ne predstavljajo dokumentarnega gradiva v skladu s to uredbo in jih ne potrebuje več v službene namene, periodično brisati iz svojega poštnega predala oziroma mora to storiti na zahtevo upravitelja elektronske pošte. To pomeni, da je treba vso elektronsko pošto, ki je pomembna za poslovanje organa, evidentirati tako, da dobi številko zadeve. Vendar pa, kot je IP poudaril v svoji odločbi, št. 090-15/2016/6 z dne 11. 3. 2013, zavezanec (niti uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja) nima pristojnosti, da bi pregledoval elektronski predal posameznega javnega uslužbenca ali funkcionarja. To pomeni, da niti zavezanec niti IP nimata pooblastila, da bi posegla v komunikacijsko zasebnost posameznika z namenom, da se prepričata, ali bi določena elektronska pošta, ki je službene narave, morala biti evidentirana v sistem dokumentarnega gradiva, pa ni. S tem bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca (ali funkcionarja). Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je IP v posredovani dokumentaciji priložil še nekatere dokumente, ki bi lahko bili v zvezi z zahtevo prosilca, vendar pa niso predmet zahtevka, saj v času odločanja s temi dokumenti organ še ni razpolagal. Ker IP nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da preostali dokumenti ne obstajajo, je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.Ker je prosilec svojo zahtevo v enem delu postavil v zelo splošno in nedoločno navedene termine, kot npr. »vse dokumente, ki se posredno ali neposredno, izrecno ali ne, nanašajo na službeno stanovanje ali na ime«, je to privedlo do situacije, ko je organ prosilcu posredoval vse dokumente, za katere je lahko razumno predvideval, da sodijo v krog informacij, ki jih je prosilec zahteval, prosilec pa je vsakič znova zahteval dodatne dokumente, s katerimi organ prav tako razpolaga in bi jih s široko interpretacijo lahko šteli za zahtevo prosilca (npr. dokumenti o stroških predloga izvršbe, odškodninski zahtevki organa, neveljavne najemne pogodbe, metapodatki o vsakem dokumentu, ipd.). Čeprav je zahteve prosilcev tudi po praksi IP potrebno obravnavati široko, slednje ne pomeni, da je organ dolžan zahtevo prosilca obravnavati v tako širokem pogledu, in ob tem predvidevati, katere dokumente prosilec pričakuje. Prosilci se morajo zavedati, da tem bolj natančna, kot je opredelitev dokumentov, tem večja verjetnost je, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato po mnenju IP, tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, predstavljajo razširitev njegove zahteve. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP. Ta določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. To pomeni, da se prosilec v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe z dne 10. 9. 2016 obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ob zaključku IP še dodaja, da navedbe prosilca, zakaj je z organom v sporu, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se IP do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih vodijo poleg postopkov po ZDIJZ in v katere je vpleten tudi prosilec, ne sme in ne more vplivati na odločitev o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur.Glede mnenja prosilca, da je organ ravnal napačno, ker njegove zahteve ni posredoval organom, ki bi z dokumenti razpolagali (konkretno Zdravstvenemu domu Koper), IP pojasnjuje, da se 20. člen ZDIJZ[1], ki določa ravnanje organa, če le-ta ne poseduje zahtevane informacije, nanaša na primere, ko organ v fazi predhodnega preizkusa zahteve ugotovi, da je bila zahteva posredovana napačnemu organu in da ni pristojen za njeno reševanje. Kar pa v konkretnem primeru ne drži, saj je organ zahtevo vzel v obravnavo in o njej tudi izdal odločbo.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati zahtevane dokumente na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (v katerem je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena, in glede dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga) pa je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil (2. točka izreka te odločbe).Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1]»Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca.«