Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-213/2016
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK:Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zoper odločbo je prosilec vložil pritožbo, o kateri je v pritožbenem postopku odločal IP. IP je ugotovil, da sta izpolnjena materialni in formalni kriterij za določitev tajnega podatka in da je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je v nadaljevanju presojal še, ali je podan javni interes za razkritje predmetnega dokumenta na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katerega se je prosilec skliceval v pritožbi. IP je tako po tehtanju posameznih okoliščin v obravnavanem primeru presodil, da je interes javnosti za delno razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se dostop do teh podatkov zavrne zaradi varstva tajnih podatkov. IP je tako pritožbi prosilca v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-213/2016/4Datum: 10. 11. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 9. 2016, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-70/2016/2 (14-02) z dne 13. 9. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:1. Pritožbi prosilca z dne 13. 9. 2016 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 090-70/2016/2 (14-02) z dne 13. 9. 2016 delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe:1.1. iz dokumenta št. 0602-19/2016/12 (141-06) z dne 22. 8. 2016 delno umakniti stopnjo tajnosti »INTERNO«, in sicer v naslednjem delu:- na 1. in 2. strani dokumenta do točke 1 na 2. strani, razen pri opombi 4 na 1. strani,- na 8 in 9. strani dokumenta od besedila »Mnenje«;in1.2. posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov … elektronsko kopijo dokumenta št. 0602-19/2016/12 (141-06) z dne 22. 8. 2016 na način, da:- posreduje besedilo dokumenta do točke 1 na 2. strani, pri čemer prekrije:∙ št. vira na 1. strani dokumenta pri navedbi zadeve v uvodu dokumenta,∙ št. vira v besedilu (v obeh odstavkih),∙ imena in priimke navedenih fizičnih oseb (v obeh odstavkih),∙ zaposlitev fizične osebe v 8. vrstici besedila na 1. strani dokumenta,∙ opombo 4 na 1. strani dokumenta;- mnenje na 8. in 9 strani dokumenta, pri čemer prekrije ime in priimek fizične osebe, ki se navaja v besedilu.«.2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.Obrazložitev:Prosilec je 6. 9. 2016 zahteval poročilo z ugotovitvami v primeru …., ki ga je Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (v nadaljevanju: DPDVN) podal ministrici na podlagi pojasnil policije, in sicer kot scan na naveden elektronski naslov.Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-70/2016/2 (14-02) z dne 13. 9. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Zahtevo je zavrnil na podlagi izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede na to, da sta po oceni organa podana kumulativno materialni in formalni kriterij za obstoj tajnega podatka po Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju: ZTP), kar utemeljuje v nadaljevanju izpodbijane odločbe. Podatki se v obravnavanem primeru nanašajo na javno varnost, kar je eno izmed interesnih področij države, naštetih v 5. členu ZTP, vidik materialnega kriterija pa se kaže tudi v tem, da bi z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi nastali ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za javno varnost oziroma bi razkritje škodovalo delovanju ali izvajanju nalog države. Formalni kriterij je izpolnjen s tem, da je:- kot tajen določen s strani pristojne pooblaščene osebe (prim. 10. člen ZTP);- izdelana vnaprejšnja pisna ocena možnih škodljivih posledic (prim. 11. člen ZTP), ki vsebuje določitev objekta varstva oziroma interes, ki bi bil ogrožen z razkritjem, oceno teže in intenzivnost možnih škodljivih posledic;- podatek ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).Stopnjo tajnosti dokumenta št. 0602-19/2016/12 (141-06) z dne 22. 8. 2016 z oznako »INTERNO« je v obravnavanem primeru določil generalni direktor DPDVN na podlagi pooblastila št. 0200-2/2015/478 (1501-09) z dne 18. 5. 2015. Podana je tudi pisna ocena možnih škodljivih posledic št. 0602-19/2016/11 (141-06) z dne 22. 8. 2016.Prosilec je 13. 9. 2016 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri med drugim navaja, da poročilo predvidoma vsebuje informacije o kaznivih dejanjih, prekoračitvi oziroma zlorabi pooblastil oziroma drugih nezakonitih dejanj in ravnanj in zaradi tega v skladu s 6. členom ZTP ne more biti tajno, zato prosi IP, da presodi, ali poročilo vsebuje podatke, ki ne morejo biti označeni s stopnjo tajnosti. Če bi IP presodil, da so nekatere informacije upravičeno označene s stopnjo tajnosti, prosi za odobritev delnega dostopa. IP prosi tudi, da opravi test javnega interesa, kot ga opredeljuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Navaja še, da poročilo obravnava delovanje policije v primeru grobih posegov policije v informacijsko zasebnost državljanov, zato je zahtevana informacija po njegovem mnenju zaradi očitanih kršitev policiji v interesu javnosti. Interes javnosti je toliko močnejši zaradi ugotovitev preiskave podcrto.si, ki nakazuje na dejstvo, da je policija primer … najprej želela »pomesti pod preprogo«. Razume, da bi določena vsebina poročila, predvsem podrobnosti o operativnem delovanju policije, lahko ogrozile delo policije in morajo javnosti ostati skrite, nedvomno pa to ni razlog za nerazkritje ugotovitev o nepravilnosti v policiji in morebitnega nezakonitega delovanja njenih pripadnikov ter pomanjkljivosti v sistemu, ki so omogočale hude vdore v komunikacijsko zasebnost posameznikov.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-70/2016/4 (14-02) z dne 20. 9. 2016, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo.Na poziv IP št. 090-213/2016/2 z dne 26. 9. 2016 je organ posredoval še kopijo zahtevanega dokumenta št. 0602-19/2016/12 (141-06) z dne 22. 8. 2016 (v nadaljevanju: Mnenje), pooblastilo št. 0200-2/2015/487 (1501-09) z dne 18. 5. 2015 (v nadaljevanju: Pooblastilo) in pisno oceno možnih škodljivih posledic št. 0602-19/2016/11 (141-06) z dne 22. 8. 2016 (v nadaljevanju: pisna ocena možnih škodljivih posledic).Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanega dokumenta, v celoti.IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki, sporno pa je, ali je Mnenje lahko javno dostopno (v celoti ali delno).Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme, nato pa še interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta.Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajenV skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. V obravnavanem primeru je predmetni dokument označen s stopnjo tajnosti »INTERNO«.V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZTP se s stopnjo tajnosti »INTERNO« določijo tajni podatki, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.Kot tajni podatki z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije se določijo podatki, ki se nanašajo na varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Podatki se torej določijo kot tajni, ko gre za varstvo temeljnih interesov države in s tem tudi za občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Kot že navedeno, določa ZDIJZ tajne podatke kot eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer se obstoj tajnega podatka presoja po ZTP, kar pomeni, da morata biti za obstoj tajnega podatka kumulativno izpolnjena materialni in formalni kriterij.Materialni pogoj se nanaša na samo vsebino podatka. Kateri podatki se lahko določijo za tajne, določa ZTP v 5. členu:»Po določbah tega zakona se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:1. javno varnost;2. obrambo;3. zunanje zadeve;4. obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;5. sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije;6. znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.«Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastale oziroma očitno lahko nastale določene škodljive posledice za varnost države ali za njene politične oziroma gospodarske koristi, drugi pa je v povezavi škodljivih posledic s taksativno naštetimi interesnimi področji države.Izpolnjevanje materialnega kriterija za določitev tajnega podatka po ZTP je vezano tudi na vsebino podatka, ki je označen kot tajen, kar pomeni, da je IP presojal vsebino predmetnega dokumenta na podlagi določb 5. člena ZTP. V obravnavanem primeru gre za tajni podatek, ki se nanaša na javno varnost. Iz spletnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika izhaja, da je pravno gledano »javna varnost« del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost. Kot izhaja iz obrazložitve Predloga zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki ga je določila Vlada na 30. seji 20. 9. 2012, oziroma obrazložitve 10. člena, ki ureja splošno pooblastilo policiji, znano kot generalna policijska klavzula, se zagotavljanje »varnosti« nanaša na varovanje pravnega sistema, tj. države in njenih institucij, kamor spadajo varovanje življenja, zdravja, osebne svobode in tudi časti ter lastnine državljanov, če gre v konkretnem primeru za javno zadevo«. Iz navedene obrazložitve tudi izhaja, da javna varnost stremi k varstvu pravnih dobrin. Iz Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo« (Uradni list RS, št. 75/15; v nadaljevanju: Resolucija) in Temeljnih usmeritev za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2013-2017 z dne 25. 5. 2012 (v nadaljevanju: Temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije) izhaja, da policija kot del enotnega varnostnega sistema, pristojna za opravljanje nalog notranje varnosti, opravlja javnovarnostne naloge, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in tudi represivne ukrepe, potrebne za preiskovanje varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami in odkrivanje odgovornih oseb. Iz vsega navedenega nedvomno izhaja, da je eden od subjektov, ki skrbi za javno varnost, tudi policija, in Mnenje se nedvomno nanaša na delo policije pri izvajanju javnovarstvenih nalog.Elementa materialnega pogoja se nadalje kažeta v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je lahko upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi formalnega kriterija:1. Podatek lahko za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. S predmetnim zakonom je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja nalog organa, katere rezultat bo tajen podatek.2. Pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega.3. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).IP je vpogledal v Pooblastilo, iz katerega izhaja, da je pristojna ministrica pooblastila za izvajanje posameznih nalog s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov, tudi za določanje tajnosti »INTERNO«, v skladu s predpisi o tajnih podatkih, generalnega direktorja DPDVN, torej predstojnika direktorata, ki je pripravil predmetni dokument.IP je nadalje vpogledal v pisno oceno možnih škodljivih posledic predmetnega dokumenta in ugotovil, da vsebuje objekt varstva in oceno možnih škodljivih posledic razkritja dokumenta. Iz ocene izhaja, da bi razkritje podatkov nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog policije in tudi osebam, katerih podatki so navedeni v dokumentu. Iz ocene nadalje izhaja, da so v dokumentu povzeti podatki o osebah, taktika in metodika dela policije z informatorji in viri ter vsebina operativnih in drugih informacij, zato bi razkritje podatkov nepoklicani osebi ogrozilo osebno varnost oseb, način, taktiko in metodiko dela z informatorji in viri ter vsebino operativnih informacij policije. IP je ocenil, da je pooblaščena oseba dovolj natančno konkretizirala možne škodljive posledice, ki bi nastale z razkritjem dokumenta za delovanje ali izvajanje nalog organa. Ob tem IP še navaja, da je bila navedena ocena napravljena pravočasno, in sicer ob nastanku dokumenta.IP je ob vpogledu v Mnenje ugotovil tudi, da obsega predmetni dokument deset strani, pri čemer je vsaka stran dokumenta, v glavi in nogi, vidno označena s stopnjo tajnosti »INTERNO«, prav tako so ustrezno številčno označene posamezne strani, kot to določa Uredba o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 74/05, 7/11 in 24/11 – popr.). Ob tem IP še navaja, da razpolaga s kopijo izvirnega dokumenta, ki je ustrezno označena kot kopija.IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da so v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjeni vsi elementi za obstoj formalnega kriterija za klasifikacijo predmetnega dokumenta kot tajni podatek s stopnjo tajnosti »INTERNO«.IP je torej ugotovil, da sta izpolnjena materialni in formalni kriterij za določitev tajnega podatka in da je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako v nadaljevanju presojal še, ali je podan javni interes za razkritje predmetnega dokumenta na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP še navaja, da se je prosilec skliceval na test javnega interesa šele v pritožbi, zato se organ do tega v izpodbijani odločbi ni opredeljeval, se pa opredeljuje IP v obravnavanem pritožbenem postopku.Test javnega interesaV skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.V obravnavanem primeru je IP tako presojal, ali je javni interes glede razkritja podatkov iz dokumenta, ki obsega konkretne podatke o delu policije, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do teh podatkov, ki so opredeljeni kot tajni zaradi javne varnosti.Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.Pri testu je IP najprej izhajal iz temeljnih nalog in pooblastil policije, kot so opredeljene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.; v nadaljevanju: ZNPPol). Policija opravlja naloge in pooblastila po določbah tega zakona zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države (drugi odstavek 1. člena ZNPPol). Policija opravlja naloge in pooblastila zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo prej navedene dobrine (tretji odstavek 1. člena ZNPPol). Iz navedenih določb izhaja temeljno poslanstvo policije, izhaja pa tudi, da mora morebitno predpisovanje novih nalog policije temeljiti na tem temeljnem poslanstvu, torej varovanju navedenih treh dobrin. Kot izhaja iz nadaljnjih določb ZNPPol (4. člen) so med nalogami policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti:- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov.Pri opravljanju policijskih nalog so relevantna splošna načela, ki jih določa ZNPPol, še posebej IP izpostavlja načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih dolžnosti, načelo zakonitosti ter načelo strokovnosti in integritete.Pred nadaljnjo presojo javnega interesa IP navaja še vizijo, poslanstvo in vrednote policije, kot izhajajo iz Resolucije in Temeljnih usmeritev za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, in sicer:- vizija: Policija – zanesljiva partnerica skupnosti;- poslanstvo: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države;- vrednote:∙ varovanje in spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin,∙ zakonitost, profesionalnost in neodvisnost,∙ integriteta,∙ preglednost,∙ pripadnost poklicu.Izhajajoč iz navedenega temeljnega poslanstva policije, torej organa, ki je eden od pomembnih varuhov javne varnosti oziroma temeljev pravne in demokratične države, je po oceni IP podana podlaga, da se javnost seznani z delom Mnenja, ki povzema ugotovitve v zvezi z zadevo, ki je predmet obravnave tega dokumenta, pa tudi predloge nadzornega organa glede nadaljnjega postopanja policije pri njenem delu. Kot izhaja iz predhodno navedenega, ima policija zelo pomembno in odgovorno vlogo v družbi, saj mora biti njeno delovanje za zagotavljanje temeljnih dobrin družbe usmerjeno že preventivno. Posameznik, pravna država ter človekove pravice in temeljne svoboščine so namreč temelji naše države. Slednje izhaja že iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-I z dne 25. 6. 1991; v nadaljevanju: Temeljna ustavna listina), zato je relevantno, da se ta temelj spoštuje in utrjuje, še posebej pri delu represivnih organov. Policija je namreč organ, ki zagotavlja temeljne vrednote naše družbe in od katerega se pričakuje večja skrb pri zagotavljanju varnosti posameznikov in skupnosti, varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvi pravne države, zato mora v skladu s tem delovati tudi sama. Navedeno je še posebej relevantno iz razloga, ker gre za represivni organ, ki pri svojem delu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, zahtevani dokument pa se nanaša na vprašanje, ali je pri delu policije v teh postopkih prišlo do pomanjkljivosti oz. nepravilnosti.Nadalje IP meni, da je eno od dejstev, ki utemeljuje razkritje dela zahtevanega dokumenta na podlagi testa javnega interesa, tudi dejstvo, da je dokument pripravil DPDVN, ki je opravil nadzor v predmetni zadevi in podal svoje ugotovitve. DPDVN je namreč v skladu s svojimi pristojnostmi celostno pregledal zadevo z vidika pravilnega postopanja policije ter v zvezi z ugotovitvami predlagal določena nadaljnja postopanja. Gre za določene ugotovitve sistemskega nadzora v povezavi z delom represivnega organa na področju javne varnosti, ki so po mnenju IP nedvomno v interesu javnosti. Javnost se ima po oceni IP namreč pravico seznaniti s splošnimi ugotovitvami glede dela represivnega organa, ker ima le tako možnost, da spremlja, kakšna bodo nadaljnja postopanja policije glede na predloge nadzornega organa.Nadaljnji argument pri presoji testa javnega interesa je tudi dejstvo, da je bila v zvezi z delom zakonitosti policije v konkretnem primeru in na splošno, pri delu z viri, sprožena širša javna, pa tudi parlamentarna razprava. IP je zasledil na to temo večje število objav v medijih, pri čemer navaja le nekatere:- https://www.rtvslo.si/crna-kronika/policija-ornigove-izjave-da-naj-bi-vodstvo-vedelo-za-vdore-so-zavajajoce/395794- https://www.dnevnik.si/1042741833/slovenija/vdor-v-elektronsko-komunikacijo-kako-zeli-policija-primer-ornig-pomesti-pod-preprogo- http://www.vecer.com/hekal-po-narocilu-6232927- http://www.reporter.si/slovenija/ornig-naj-bi-v-sodelovanju-s-kriminalistoma-vdrl-v-zasebno-komunikacijo-300-ljudi/61973- http://www.zurnal24.si/preiskava-pri-studentu-ki-je-razkril-pomankljivosti-informacijskega-sistema-clanek-249413- http://www.delo.si/novice/kronika/afera-ornig-dobiva-vse-bolj-politicne-razseznosti.html- http://www.drugisvet.com/novice/lahko-primer-ornig-odnese-generalnega-direktorja-policije-fanka.html- http://siol.net/novice/slovenija/tajni-policijski-sodelavec-dejan-ornig-proti-policiji-ne-more-zmagati-potegnil-bo-krajso-420177- https://podcrto.si/izpoved-dejana-orniga-informatorja-ki-je-za-policijo-vdiral-v-zasebno-komunikacijo-posameznikov/- https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=dt&uid=B42CBF84A152FF3CC1257FD1003B0C8B- http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174411929- http://www.rtvslo.si/slovenija/grims-policijski-informatorji-delujejo-v-sistemski-sivi-coni/395927- http://www.reporter.si/slovenija/grims-v-primeru-ornig-je-mogo%C4%8De-sklepati-da-je-prihajalo-do-napak-nezakonitosti/62087- https://podcrto.si/poslanci-nekriticni-do-odgovornih-za-pomanjkljivo-varnost-tetre/.Iz navedenih objav izhaja, da je bilo v zvezi z delom policije javno izpostavljeno vprašanje, ali so bile kršene človekove pravice, zlasti pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov,… Ustrezna javna razprava je mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij, zato je pomembno, da je javnost z njimi ustrezno seznanjena. Slednje pomeni, da mora biti javnost seznanjena vsaj z bistvenimi informacijami, kot to ocenjuje IP v obravnavanem primeru. Iz navedenih objav medijev namreč izhaja, da je razprava osredotočena predvsem na vprašanja pravilnega oziroma zakonitega postopanja policije v konkretnem primeru oz. pri delu z viri. V javnem interesu je torej, da se javnost seznani s povzetimi ugotovitvami in predlogi nadzornega organa. V zvezi s slednjim IP še dodaja, da je potrebno upoštevati, da lahko zahtevani dokument predstavlja podlago za morebitne nadaljnje postopke organov, zato IP ocenjuje, da interes javnosti ni podan za razkritje dokumenta v celoti. Eden od pomembnih argumentov k utemeljitvi delnega dostopa do zahtevanega dokumenta na podlagi interesa javnosti je tudi poraba javnih sredstev. Dokument se namreč nanaša na delo policije, ki je porabnik javnih sredstev, prav tako je porabnik javnih sredstev tudi DPDVN kot nadzorni organ, ki je pripravil zahtevani dokument. V zvezi s porabo javnih sredstev pa je relevantno tudi dejstvo, da se nagrade virom policije izplačujejo iz javnih sredstev in da se del ugotovitev v zahtevanem dokumentu nanaša tudi na to področje. Poraba javnih sredstev je tako nedvomno eden od argumentov v prid razkritju pri tehtanju interesa javnosti v obravnavanem primeru. Delo organov kot porabnikov javnih sredstev mora biti namreč zakonito, gospodarno in transparentno, ker posledično to pomeni ustrezno porabo javnih sredstev.IP ob tem opozarja, da se je v aktualnem obdobju v javnosti tudi sicer, na sistemski ravni, izpostavilo vprašanje zakonskega določanja in uporabe policijskih pooblastil, in sicer v zvezi z aktualno spremembo zakonodaje, ki ureja policijska pooblastila. IP je tako že v svojih mnenjih in pripombah k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije poudaril, da morajo biti pooblastila represivnega organa, kot je policija, natančno določena z zakonom in le takšna, da so nujna za dosego javne varnosti. Prav tako ne smejo biti določena tako široko, da bi policiji sami dovoljevala izbiro metod in sredstev, s katerimi bi smela poseči v življenje posameznikov.[1] Razkritje zahtevanega dokumenta je zato po oceni IP v javnem interesu tudi iz razloga, ker lahko pripomore k javni razpravi na sistemski ravni, v okviru spremembe zakonodaje, ki ureja policijska pooblastila, zlasti z vidika vprašanja širitve policijskih pooblastil, s katerimi se posega v temeljno človekovo pravico do varstva zasebnosti in z vidika vprašanja, ali so zagotovljene ustrezne varovalke, da do morebitnih zlorab teh pooblastil v praksi ne pride.Ker je zaupanje javnosti v delo represivnih organov zelo pomembno, pa bo razkritje zahtevanih informacij po mnenju IP pripomoglo tudi k odgovornosti in transparentnosti dela policije. Ta je potrebna tudi takrat, ko se ugotovijo določne pomanjkljivosti pri njenem delu, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Utopično bi bilo misliti, da se pri delu državnih organov ne pojavljajo »odstopanja«, ki pripeljejo do prekoračitev ali zlorab pooblastil oziroma drugih nezakonitih dejanj, pomembno pa je, da se takšna »odstopanja« sistemsko prepoznajo in sankcionirajo ter da je javnost s tem seznanjena, vsaj v tolikšni meri, da to ne ovira drugih postopkov. IP zato poudarja, da je interes javnosti zagotovo podan za razkritje dela zahtevanega dokumenta, ki se nanaša na uvodni del in sklepne ugotovitve, saj bo šele tako podan celostni pogled na obravnavano zadevo, ki je v javnosti sprožila široko javno razpravo. Transparentnost teh podatkov po mnenju IP pripomore zlasti k večji odgovornosti dela policije do državljanov Slovenije in do zakonite uporabe policijskih pooblastil, pomembna pa je tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja javne varnosti, ki ne sme iti na škodo spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilca, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb. Glede preostalega dela zahtevanega dokumenta je IP ocenil, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo. Pri tem je potrebno primarno navesti, da se zahtevane informacije nanašajo na konkretne metode dela policije in druge operativne informacije, pa tudi posamezne fizične osebe in ugotovitve o sumih konkretnih kaznivih dejanj. Poudariti pa je treba tudi, da je rezultat testa javnega interesa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da iz dokumenta izhajajo tudi sumi storitve kaznivih dejanj, zato je relevantno, da se zaščitijo podatki, ki lahko predstavljajo podlago za morebitne nadaljnje kazenske postopke. Razkritje teh informacij bi tako spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, saj bi lahko zaradi razkritja teh podatkov nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopkov, nedvomno pa je tudi zakoniti interes države, da se zavarujejo podatki, ki kažejo na metodiko dela policije. V tem delu je IP tako sledil argumentom organa, da zahtevani podatki niso javno dostopni, ker gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pripelje do zaključka, da je interes javnosti za delno razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov, s katerimi se v konkretnem primeru varuje delovanje organa. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil izpodbijano odločbo ter sam odločil o zadevi. IP je tako naložil organu, da iz dela zahtevanega dokumenta umakne stopnjo tajnosti »INTERNO« (tč. 1. 1 izreka te odločbe) in prosilcu posreduje del zahtevanega dokumenta, kot to izhaja iz tč. 1. 2 izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
|
[1] Glej mnenja na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/pripombe-informacijskega-pooblascenca-na-predloge-predpisov/2015/,-https://www.ip-rs.si/zakonodaja/pripombe-informacijskega-pooblascenca-na-predloge-predpisov/2016/