CMC Ekocon d.o.o. - Občina Pivka
+ -Številka: 090-209/2016
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokumente, s katerim naj bi organ izvajalcem gradbenih del pri javnem projektu dovolil zamenjavo materiala in dobavitelja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na zlorabo pravice. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca, in da ne gre za zlorabo pravice, saj ZDIJZ ne zahteva pravnega interesa za vložitev zahteve in posledično zavrnitev ne more biti utemeljena z namenom prosilca. IP je v postopek pozval stranskega udeleženca, ki se je skliceval na poslovno skrivnost. V nadaljevanju je IP ugotovil, da dokument ne vsebuje podatkov, ki jih je stranski udeleženec navedel kot poslovno skrivnost in so varovani tudi s sklepom, zato je odločil, da se dokument posreduje prosilcu, ob tem pa je potrebno v dokumentu prekriti ime, priimek in lastnoročni podpis vodje projekta, saj gre za varovan osebni podatek.ODLOČBA:Številka: 090-209/2016/6Datum: 7. 11. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi podjetja CMC Ekocon, d.o.o., IOC Zapolje I/10, 1370 Logatec z dne 1. 9. 2016, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Krapenc in odvetniki, o.p., d.o.o., Tržaška cesta 216a, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu prosilec) zoper odločbo Občine Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka (v nadaljnjem besedilu organ), št. 351-37/2011-80 z dne 12. 8. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 1. 9. 2016 zoper odločbo Občine Pivka, št. 351-37/2011-80 z dne 12. 8. 2016, se delno ugodi in se odločbo organa delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo dokumenta »Odločitev naročnika vezano na dopis izvajalca št. V/1-692/21-013 z dne 17. 3. 2016 (materiali za gradnjo cevovoda), objekt: Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop, št. 177/1-2016 z dne 28. 6. 2016«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in lastnoročni podpis vodje projekta. 2. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, opredeljene v 1. točki izreka te odločbe, se pritožba zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e vProsilec je 18. 7. 2016 pri organu vložil zahtevo za posredovanje dokumenta, s katerim naj bi organ izvajalcem gradbenih del pri projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – prvi sklop: nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka, dovolil zamenjavo materiala in dobavitelja. Prosilec je zahteval posredovanje dokumenta v fizični obliki na naslov odvetniške družbe, ki ga zastopa.Organ je 12. 8. 2016 izdal odločbo, št. 351-37/2011-80, s katero je prosilcu zavrnil dostop do dokumenta, saj bi razkritje zahtevane informacije lahko povzročilo škodo drugi osebi. Svojo odločitev je oprl na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ je pojasnil, da je odločil, da zahteva prosilca očitno pomeni zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ker je prosilec v svoji zahtevi zatrjeval, da je del sprejete ponudbe v postopku javnega naročila izbire izvajalca gradbenih del pri projektu Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – prvi sklop: nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka, organ pa ni seznanjen s pogodbenim razmerjem v postopku oddaje javnega naročila med izbranim ponudnikom in prosilcem. Organ je še navedel, da odnos med prosilcem in izvajalcem (oz. izbranim ponudnikom) ni javnopravne narave, zato informacija ne more biti javno dostopna. Ker organ ni seznanjen z odnosom med prosilcem in izbranim izvajalcem, pa bi lahko prišlo do kršitev določb Zakona o gospodarskih družbah. Prosilec je 1. 9. 2016 zoper odločbo organa, št. 351-37/2011-80 z dne 12. 8. 2016, vložil pritožbo in navedel, da je zahteval razkritje informacij o naknadnih spremembah pogodbe, ki se tičejo proizvajalca dobavljenega materiala na javnem projektu, za katerega veljajo določbe Zakona o javnem naročanju in da gre za informacijo javnega značaja, do katere mora imeti dostop širša javnost. Prosilec je v pritožbi oporekal navedbam organa, da je dejstvo, da prosilec nastopa in je bil v ponudbi označen tudi kot dobavitelj prvotno ponujenega materiala, v konkretni zadevi pravno odločilno. Po mnenju prosilca prav tako ni nikakršen pravno relevantni razlog za podajo sklepa, da gre za zlorabo pravice, nepoznavanje odnosa med prosilcem in izbranim izvajalcem. Prosilec je v pritožbi poudaril, da je bil seznanjen, da naj bi občina Pivka izdala dokument, s katerim je glavnemu izvajalcu na izvedbi javnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – prvi sklop, nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka, ki se izvaja skladno s pravili Zakona o javnem naročanju, dovolila dobavo drugega materiala drugega proizvajalca, kot tistega, ki ga je v svoji ponudbi izrecno navedel glavni izvajalec. Prosilec je torej zahteval razkritje informacij o naknadnih spremembah pogodbe, ki se tičejo proizvajalca dobavljenega materiala. Ob zaključku je prosilec še dodal, da je organ kršil pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se zaradi neobrazloženega sklicevanja na kršitve določb ZGD odločbe ne da preizkusiti. Organu je očital tudi kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj prosilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki pa so bile očitno pomembne za izdajo odločbe.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 430-12/2013-97 in 090-3/2016 z dne 8. 9. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, skladno z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP s postopkom seznanil Cestno podjetje Nova Gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., (kratko CPG, d.d.) in družbo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvani subjekt je 21. 10. 2016 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval in z ustreznimi dokumenti izkazoval, da podatki o dobaviteljih predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. V odgovoru je CPG, d.d., navedel, da je bila zahteva prosilca utemeljeno zavrnjena, saj je prosilec zahteval dostop do podatka o proizvajalcu dobavljenega materiala, s čimer je želel pridobiti podatke o njihovem dobavitelju in tako izkoristiti podatek za pridobitev konkurenčne prednosti. Seznam dobaviteljev je treba varovati kot celoto, saj bi sicer prosilec lahko zlorabil podatek pri poslovanju z njimi in njihovo konkurenco, saj če bi ugotovil, da je na obrazcu naveden kot dobavitelj samo on, lahko izkoristi navedeno informacijo za dvig cen oz. če bi ugotovil, da je na obrazcu naveden drug dobavitelj, bo seznanjen z zasebno poslovno povezavo njihove družbe in s tem, kdo je njegov konkurent na trgu. Stranski udeleženec je še pojasnil, da prosilec zahteva informacije o proizvajalcu dobavljenega blaga od naročnika, ki nima pravice zahtevati navedbe točno določenega proizvajalca dobavljenega materiala v tehničnih specifikacijah, saj to za samo oddajo javnega naročila ni bilo relevantno. Priložil je tudi Sklep in Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oba z dne 13. 3. 2015.Pritožba je delno utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP je ob pregledu zadeve ugotovil, da je predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do dokumenta, s katerim se je izvajalcem gradbenih del pri projektu »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – prvi sklop, nadgradnja vodovodnega sistema v občinah Postojna in Pivka« (v nadaljnjem besedilu: projekt) dovolila zamenjava materiala in dobavitelja. Ker je organ prost dostop do dokumenta zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice)[1], je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj zlorabe v konkretnem primeru.Poudariti je treba, da je zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel[2] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.V obravnavanem primeru je organ utemeljil institut zlorabe pravice z navedbo, da organ ni seznanjen s pogodbenim razmerjem med izbranim ponudnikom v postopku oddaje javnega naročila in prosilcem. Ker odnos med izbranim ponudnikom in prosilcem ni javno pravne narave, informacija ne more biti javno dostopna, zahteva pa očitno pomeni zlorabo pravice.IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Povedano drugače, prosilec s svojo zahtevo ni prestopil meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozil oziroma posegel v pravico drugega. Očitno je, da je organ institut zlorabe pravice razlagal napačno, saj ZDIJZ ne zahteva pravnega interesa za vložitev zahteve in posledično zavrnitev ne more biti utemeljena z namenom prosilca. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsakomur ne glede na njegov pravni interes (5. člen ZDIJZ) in ZDIJZ ob tem ne pozna nobenih privilegiranih prosilcev. Tako se pri presoji po ZDIJZ odnos med prosilcem in izbranim ponudnikom ne upošteva. Prav tako za odločitev, ali je informacija prosto dostopna, ni pravno relevanten namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje prosilec (npr. razkrivanje določenih nepravilnosti pri javnem naročanju). Organ je skladno z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Kot že rečeno, iz prakse IP izhaja, da gre za zlorabo pravice takrat, ko prosilec z več funkcionalno ali vsebinsko povezanimi zahtevami ohromi organ za izvrševanje njegovih javnopravnih nalog, do česar pa v konkretnem primeru ni prišlo.IP je sklenil, da je organ v konkretnem primeru napačno uporabil materialno pravo, ko je ugotovil, da so podani pogoji iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zato je v nadaljevanju pritožbenega postopka ugotavljal obstoj zahtevanih informacij. Informacija javnega značaja je namreč po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer: 1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), 2. da organ z njo razpolaga,3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sicer ni razvidno, da bi organ izpeljal ugotovitveni postopek, v katerem bi individualiziral dokumente, s katerimi razpolaga v zadevi, a je to organ storil ob odstopu pritožbe. IP je ob pregledu dokumentacije, ki jo je organ posredoval skupaj z odstopljeno pritožbo, namreč ugotovil, da organ razpolaga z dopisom »Odločitev naročnika vezano na dopis izvajalca št. V/1-692/21-013 z dne 17. 3. 2016 (materiali za gradnjo cevovoda), objekt: Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop«, št. 177/1-2016 z dne 28. 6. 2016. Glede na to, da je predmet zahteve kot tudi pritožbenega postopka, dokument, s katerim naj bi izvajalcu projekta dovolili zamenjavo materiala in dobavitelja, je IP ocenil, da posredovani dokument (dopis) ustreza zahtevi. To pomeni, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki in tako zahtevani dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Glede posredovanega dokumenta je nato IP presojal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena ZDIJZ. Organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni izrecno skliceval na obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je pa zapisal, da bi razkritje zahtevane informacije lahko povzročilo škodo drugi osebi. Na poslovno skrivnost se je skliceval tudi stranski udeleženec, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo zatrjevano izjemo.Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) pri določitvi, kaj je poslovna skrivnost, opredeljuje dva kriterija: subjektivnega, po katerem je poslovna skrivnost določena s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1), in objektivnega, če podatek ni določen s sklepom kot poslovna skrivnost, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi. Stranski udeleženec je IP posredoval tako Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in prepovedi konkurence kot tudi Sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 13. 3. 2015, s katerim je določil, da se podatki, ki se nanašajo na kupce in dobavitelje, štejejo za poslovno skrivnost.IP je natančno pregledal posredovani dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, in ugotovil, da ta ne vsebuje nikakršnih poslovnih skrivnosti, ki jih je zatrjeval stranski udeleženec. Gre namreč za dopis, ki ga je Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Postojna, kot upravljavec javnega vodovoda na območju vodovodnih sistemov Postojna – Pivka in Suhorje v imenu naročnika javnega projekta (tj. konkretno organ) naslovilo na inženirja, ki izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem del skladno z Zakonom o graditvi objektov[3] (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljnjem besedilu ZGO-1). Dopis vsebuje stališče naročnika (tj. konkretno organa) do zamenjave materialov za cevovod, da nima tehničnih zadržkov za vgradnjo materiala, ki izpolnjuje zahteve projektne in razpisne dokumentacije ter da morebitne spremembe proizvajalca in dobavitelja materiala ni mogoče razumeti kot spreminjanje zahtev naročnika glede materiala. Iz dopisa nikjer ne izhaja, kdo bi naj bili ali so dobavitelji, temveč zgolj pojasnilo, kot že navedeno predhodno ter da zamenjani material ustreza zahtevanim tehničnim karakteristikam, določenim z razpisno dokumentacijo. IP je tako ugotovil, da podatki v zahtevanem dokumentu ne predstavljajo poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, saj sploh ne gre za podatke, ki bi bili varovani kot poslovna skrivnost skladno z 8. členom Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, št. I – 2/25-2015 z dne 13. 3. 2015, kot tudi z 2. členom Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in prepovedi konkurence z dne 13. 3. 2015. Podatki tudi ne morejo prestati škodnega testa poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Stranski udeleženec ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe in je v odgovoru z dne 21. 10. 2016 tudi pojasnjeval, zakaj bi mu nastala škoda, če bi bil razkrit seznam njegovih dobaviteljev. Vendar ker dopis, kot že omenjeno, ne vsebuje nobenega seznama dobaviteljev, niti posameznih podatkov o proizvajalcu dobavljenega materiala, s prostim dostopom do navedenega dopisa ni mogoče povzročiti škode pri izvajanju tržne dejavnosti stranskega udeleženca. Skladno z zgoraj zapisanim je IP sklenil, da pogoji za obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne obstajajo.IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument vsebuje osebne podatke fizične osebe, in sicer gre za ime, priimek in lastnoročni podpis vodje projekta. Ti podatki so varovani osebni podatki, saj za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1). Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki jih je treba prekriti zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varovani osebni podatki) so tako ime, priimek in podpis vodje projekta na koncu dopisa. V zvezi z osebnimi podatki navedene osebe je treba upoštevati ZGO-1, ki v drugem odstavku 124. člena določa, da ima vsakdo pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oz. v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Slednje pomeni, da ima posameznik pravico preveriti, ali je določena oseba član zbornice, kar pa ne pomeni, da lahko hkrati dobi podatek tudi o vseh projektih, v katerih je ta oseba sodelovala oz. še sodeluje. Ker so ime, priimek in podpis vodje projekta varovani osebni podatki, se lahko v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) omogoči dostop do zahtevanega dokumenta tako, da se varovane osebne podatke prekrije, preden se prosilcu omogoči seznanitev. IP je posledično zaključil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je odločil o zadevi, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. IP je ugotovil, da je dostop do zahtevanega dokumenta mogoč v obliki delnega dostopa, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker gre pri varovanih osebnih podatkih za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora organ te podatke v dokumentu, ki ga bo posredoval prosilcu, prekriti, pritožbo prosilca pa se v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrne (2. točka izreka te odločbe). Glede pritožbenih navedb prosilca, da organ ni posebej obrazložil kršitev določb ZGD-1 in s tem storil bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je IP ugotovil, da je organ jasno navedel določbe predpisov, na katere se odločba opira, tj. peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice) in to v obrazložitvi tudi pojasnil. IP je iz bistvenih delov obrazložitve izpodbijane odločbe, lahko presodil utemeljenost njenega izreka, zato je IP odločil, da ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Enako je IP odločil tudi glede navedb prosilca, da mu organ ni omogočil izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe in je s tem storil bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Kot je bilo že pojasnjeno, se pri presoji po ZDIJZ odnos med prosilcem in izbranim ponudnikom ne upošteva in v zvezi s tem ni potrebno ugotavljati niti pravnega interesa prosilca, niti njegovega namena, ter tako posledično pridobivati izjave prosilcev. Organ zato v konkretnem primeru ni kršil pravila postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Prosilec je v pritožbi zoper odločbo organa, št. 351-37/2011-80 z dne 12. 8. 2016, zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške upravne takse ter za pravno zastopanje po odvetniški tarifi, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilca, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca.Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.).Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji.Glede na 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16; v nadaljnjem besedilu ZUT) so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo oproščeni plačila upravnih taks, zato ti stroški prosilcu sploh niso nastali.Zahtevi prosilca za povračilo stroškov (pravno zastopanje in upravne takse) torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 3. točki izreka te odločbe.Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Postopek vodila:Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Peti odstavek 5. člena ZDIJZ:»Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.«[2] Glej odločbe IP, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/ijz/.[3] Glej zakon »2. del: Temeljne določbe, 5. točka: Udeleženci pri graditvi objektov«.