Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-208/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilke za dostop do seznama v Excelu ali Wordu vseh ustvarjenih zadev MOL in vseh sestavnih delov, ki so bile odprte oz. zavedene v obdobju od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016, v računalniški aplikaciji Spis, in sicer modul Splošne zadeve, glavni pregled, po številkah, in modul Kadrovske zadeve, glavni pregled, po številkah na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka s svojo zahtevo v obravnavanem primeru ni prestopila meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozila oziroma posegla v pravico drugega. V nadaljevanju je IP ugotovil, da zahtevanega dokumenta organ ne more priklicati iz zbirke sam, ampak ga lahko pridobi zgolj proti plačilu. Zato je IP zaključil, da bi šlo v konkretnem primeru za ustvarjanje novega dokumenta, kar pa ni obveznost zavezancev po ZDIJZ. IP je pritožbo prosilke zaradi neobstoja zahtevanega dokumenta zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-208/2016/5Datum: 12. 10. 2016Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka) z dne 3. 9. 2016 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-43/2016-5 z dne 4. 8. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilke z dne 3. 9. 2016 zoper 1. točko izreka odločbe Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, št. 090-43/2016-5 z dne 4. 8. 2016, se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je 5. 7. 2016 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala, da ji organ na njen elektronski naslov posreduje seznam v Excelu ali Wordu vseh ustvarjenih zadev MOL in vseh sestavnih delov, ki so bile odprte oz. zavedene v obdobju od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016, v računalniški aplikaciji Spis, in sicer modul Splošne zadeve, glavni pregled, po številkah, in modul Kadrovske zadeve, glavni pregled, po številkah. Informacije je zahtevala na podlagi odločbe Informacijskega pooblaščenca z dne 11. 6. 2015, št. 090-146/2015. Prosilka je zahtevala še poimenski seznam vseh zaposlenih po (pod)organizacijskih strukturah MOL na dan 5. 7. 2016 z navedbo, v katerih NOE so posamezni delavci zaposleni ter vse zapisnike kolegija direktorjev Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki so nastali med 1. 1. 2009 in 5. 7. 2016.Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 090-43/2016-5 z dne 4. 8. 2016, in zahtevi delno ugodil. Glede zahteve prosilke, naj ji posreduje zapisnike kolegija direktorjev Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ki so nastali med 1. 1. 2009 in 5. 7. 2016, je organ ugotovil, da tak dokument ne obstaja, vendar je glede na dodatna pojasnila prosilke v dopolnitvi zahteve z dne 25. 7. 2016 ugotovil, da razpolaga z zapisniki kolegijev Oddelka za predšolsko vzgojo za obdobje zadnjih dveh let, ki jih je prosilki tudi posredoval, s starejšimi pa ne, ker organ ni dolžan hraniti zabeležk starejšega datuma. Skladno z dopolnitvijo zahteve je organ prosilki posredoval tudi zapisnike aktiva ravnateljev osnovnih šol in zapisnike aktiva ravnateljev vrtcev za obdobje zadnjih dveh let, saj s starejšimi dokumenti ne razpolaga več. Prav tako je organ prosilki posredoval celoten seznam vseh zaposlenih pri organu. Organ pa je zavrnil zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na posredovanje seznama v Excelu ali Wordu vseh ustvarjenih zadev MOL in vseh sestavnih delov, ki so bile odprte oz. zavedene v obdobju od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016 v računalniški aplikaciji Spis, in sicer modul Splošne zadeve, glavni pregled, po številkah, in modul Kadrovske zadeve, glavni pregled, po številkah, ker je očitno, da je prosilka zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja. Organ je opravil predhodni preizkus obsežnosti zahtevane dokumentacije ter ugotovil, da seznam zadetkov odprtih zadev v Wordu znaša preko 19.000 strani ter vsebuje vrsto izjem po 6. členu ZDIJZ, kar posledično predstavlja ogromno dela za organ in obremenitev zaposlenih. Prosilka je kljub pojasnilom organa o obsežnosti dokumentacije vztrajala pri prvotni zahtevi, tako glede časovnega obdobja kot glede vrste zadev. Organ je navedel, da je določno identificiral obseg in naravo zahtevanih dokumentov ter ugotovil, da je bilo v relevantnem obdobju v aplikaciji »Spis« zavedenih kar 315.861 zadev. Ker je prosilka zahtevala tudi sestavne dele zadev, ki predstavljalo dokumente, ki so pripeti kot sestavni del nekaterih spisov, je organ navedel, da v tem primeru število zadetkov naraste kar na 1.550.913. V aplikaciji »Spis« organ vodi zadeve s celotnega področja delovanja Mestne uprave MOL. Ob pregledu aplikacije je organ ugotovil, da izpis modula v obliki glavnega pogleda vsebuje vrsto osebnih podatkov (npr. imena in priimke tretjih oseb, ki so udeležene v postopkih) ter podatke po 6., 7., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na različne tipe izjem, ki bi prišle v poštev, ni možna avtomatska računalniška obdelava podatkov, temveč je potrebno, da oseba razpolaga s potrebnim znanjem in da ima dovolj vsebinskega znanja, da opravi specifični škodni test in tudi za vsak konkreten prikriti podatek ustrezno obrazloži razloge prikritja. Glede na ugotovljen obseg dela, ki bi bil potreben za obdelavo dokumenta, s katerim bi se ustrezno zavarovali vsi osebni in interni podatki, je organ ugotovil, da upravno breme, ki ga prinaša konkretna in individualna proučitev dokumentov, presega tisto, kar je razumsko potrebno. Organ je ocenil, da je obseg zahtevanega dokumenta tako velik, da objektivno ni moč pričakovati, da bo organ nosil takšno upravno breme in vse zadeve ter dokumente proučil skladno z zakonskimi zahtevami, čeprav se zaveda, da večji obseg dela praviloma ne predstavlja izjeme, zaradi katere bi se lahko zavrnil dostop do informacij javnega značaja. Organ je za analizo časovnega obsega dela predpostavil, da bi porabil 10 minut za obdelavo podatkov posameznega zadetka. Navedeno pomeni, da lahko ena oseba pregleda šest dokumentov v eni uri in v osmih urah oseminštirideset. Ena oseba bi tako v tridesetih dneh pregledala 1440 zadetkov. Za pregled 1550913 zadetkov v času tridesetih dni bi organ potreboval kar 1077 zaposlenih. Ker MOL zaposluje 576 javnih uslužbencev, to pomeni, da bi se vsi zaposleni ukvarjali z obdelavo prosilkine zahteve kar šestdeset dni. Če bi organ za obdelavo zahteve angažiral prav vse svoje zaposlene, ne bi mogel opravljati svojih preostalih nalog, ki jih ima kot samoupravna lokalna skupnost. Organ je menil, da bi trenutno odprti upravni postopki do nadaljnjega zastali, saj bi bilo za obdelavo zahteve potrebno sodelovanje vseh oddelkov in javnih uslužbencev. S tem bi bile kratene pravice tretjih oseb, da organ o njihovih pravicah in obveznostih odloči skladno z načelom ekonomičnosti iz 14. člena ZUP. Organ je dodal, da je bilo v odločbah IP večkrat poudarjeno, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč v interesu družbe, ki je v tem, da se zagotovi izvrševanje demokratične funkcije in funkcije javnega nadzora v čim večji meri, vendar ne na način, ki prekomerno ovira delo celotnega organa. Po mnenju organa je zloraba pravice, upoštevajoč velikost mestne občine in izredno velik časovni razpon zahteve, očitna. Prosilka je v pritožbi z dne 3. 9. 2016 navedla, da je organ korektno posredoval del zahtevanih informacij, zavrnil pa ji je dostop do seznama v Excelu ali Wordu vseh ustvarjeni zadev MOL in vseh sestavnih delov, ki so bile odprte oz. zavedene v obdobju od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016 v računalniški aplikaciji SPIS, in sicer modul Splošne zadeve, glavni pregled, po številkah, modul Kadrovske zadeve, glavni pregled, po številkah. Z zavrnitvijo se ni strinjala, saj je menila, da so ji bile s tem kratene ustavne pravice. Prosilka se ni strinjala z navedbo organa, da je zahtevala dostop do dokumentov, ki so sestavni deli posameznih zadev. V pritožbi je izrecno navedla, da je zahtevala zgolj seznam teh sestavnih delov.Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-43/2016-9 z dne 9. 9. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri odstopu pritožbe je še dodatno pojasnil svoje stališče glede pritožbenih navedb prosilke, za katere je ocenil, da so neutemeljene.IP je pri organu 16. 9. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP in o tem sestavil zapisnik, št. 090-208/2016/3 z dne 16. 9. 2016, ki ga je v izjasnitev posredoval tudi prosilki. Prosilka na poziv, št. 090-208/2016/4 z dne 22. 9. 2016, ni odgovorila.Pritožba ni utemeljena.IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP je ob pregledu zadeve ugotovil, da je predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do seznama v Excelu ali Wordu vseh ustvarjeni zadev MOL in vseh sestavnih delov, ki so bile odprte oz. zavedene v obdobju od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016 v računalniški aplikaciji SPIS, in sicer modul Splošne zadeve, glavni pregled, po številkah, in modul Kadrovske zadeve, glavni pregled, po številkah (v nadaljnjem besedilu: seznam vseh ustvarjenih zadev in njihovih sestavnih delov). Prost dostop do seznama vseh ustvarjenih zadev in njihovih sestavnih delov je organ zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice)[1]. Poudariti je treba, da je zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel[2] in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.V obravnavanem primeru je organ utemeljil institut zlorabe pravice z navedbo, da bi upravno breme, ki bi ga prinesla konkretna in individualna proučitev zahtevanega dokumenta, preseglo tisto, kar je razumsko potrebno. Odobritev zahteve in obdelava zahtevanega dokumenta bi ohromila organ v takšni meri, da ne bi mogel opravljati svojih siceršnjih nalog.IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Povedano drugače, prosilka s svojo zahtevo ni prestopila meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozila oziroma posegla v pravico drugega. Organ je navedel, kako in v kolikšni meri bi obravnava konkretne zahteve ovirala delo organa na vseh njegovih delovnih področjih in s tem ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih, vendar se opredelitev količine dela v obrazložitvi izpodbijane odločbe na str. 4 nanaša na vsebino dokumentov, ki jih je organ štel kot sestavne dele zadev, in so povsem različnega obsega. Kot je navedel organ, od ene do tudi 50 strani. Organ je torej pri opredelitvi dela štel, da bi moral obdelati podatke 1550913 zadetkov z različnimi vsebinami, kar pa ne drži, saj prosilka ni zahtevala posameznih dokumentov posamezne zadeve, ampak zgolj seznam sestavnih delov posameznih zadev. Tudi iz odločbe IP, št. 090-146/2015 z dne 11. 6. 2015, na katero se je sklicevala prosilka v zahtevi kot primer, s katerimi informacijami se želi seznaniti, je moč sklepati, da je prosilka želela dostop do seznama ustvarjenih zadev z njegovimi sestavnimi deli vred in ne dostopa do dokumentov, ki so pripeti kot sestavni deli nekaterih spisov. Na ogledu in camera je organ glede zahtevka prosilke v delu »vseh sestavnih delov« sicer pojasnil, da je v tem delu zahtevek obravnaval kot zahtevo za posredovanje seznama pripetih dokumentov (kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe na str. 3, prvi odstavek), kot tudi za posredovanje dokumentov, ki so pripeti kot sestavni deli nekaterih spisov. Slednje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa na strani 2, zadnji odstavek. Za tak pristop se je organ odločil, ker je pri definiciji »sestavni deli dokumentov« upošteval Uredbo o upravnem poslovanju.Ker bi organ moral izvesti t.i. delni dostop po 7. členu ZDIJZ »zgolj« pri seznamu ustvarjenih zadev in seznamu njihovih sestavnih delov, IP ni mogel slediti oceni organa o porabi časa za pripravo takega dokumenta. Očitno je, da bi bil čas za obdelavo zahtevanega dokumenta precej krajši, saj je prosilka izrecno navedla, da ni zahtevala dostopa do posameznih dokumentov, ampak le do seznama. Ob tem IP pojasnjuje, da večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja[3]. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Glede na navedeno IP ni mogel slediti trditvi organa, da je prosilka z zahtevo z dne 5. 7. 2016 očitno zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja. Zato je IP v nadaljevanju pritožbenega postopka ugotavljal obstoj zahtevanih informacij. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ namreč zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ v računalniški aplikaciji »SPIS 1.45« ne vodi modula »Splošne zadeve«. Zato je organ pojasnil, da je pri odločanju o predmetni zadevi upošteval modul »Aktivna zbirka 2008-2016 na MOL-1«. V njem organ vodi vse prejete zadeve in vsebuje tudi vse podatke, ki jih je prosilka zahtevala ob navajanju modula »Splošne zadeve«.IP se je na ogledu in camera prepričal, da je glede na vsebino (vse ustvarjene zadeve) in obdobje zahteve (od 1. 1. 2009 do 5. 7. 2016) izpis števila zadetkov takšen, kot je zapisan v izpodbijani odločbi – 315861 zadev, skupaj z izpisom zadetkov sestavnih delov celo 1550913. Organ je vztrajal, da delo v zvezi z zahtevo, ki je prosilka kljub pozivom organa na natančnejšo specifikacijo informacije javnega značaja ni omejila (niti po vsebini niti po času), zanj predstavlja prekomerno obremenitev in da so ob tem izkazani vsi elementi zlorabe pravice. Na vprašanje IP, ali je zahtevane informacije možno iz računalniške baze dobiti na enostaven način in takoj, je organ pojasnil, da takega poročila ne more narediti sam, ker je dokument preobsežen in prezahteven. Izvoz teh zadetkov v seznam v Wordu ali Excelu je onemogočen zaradi preobsežnosti zahteve in nezmogljivosti računalniške opreme, s katero razpolaga organ. Organ s seznamom vseh ustvarjenih zadev v Wordu ali Excelu ne razpolaga, ker bi za pridobitev le-tega moral podati zahtevek na pogodbenega partnerja …[4], ki to storitev tudi zaračuna. Organ izdelave takega poročila, tj. seznama, ki bi zajemalo obdobje iz zahtevka, namreč nima vštetega v pogodbo o rednem vzdrževanju SPIS-a. Ob tem je organ še dodal, da je … v času reševanja zahtevka prosilke organu podal pojasnilo, da seznama vseh sestavnih delov ustvarjenih zadev (to so dokumenti v zadevi) absolutno ni mogoče priklicati iz zbirke.IP želi pojasniti, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na t.i. »surove« informacije[5]. Tudi iz obširne prakse IP[6] izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben zrelativiziran pristop – kar pomeni, da mora organ omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati predvsem:- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavila prosilka, in če je ta pogoj izpolnjen, še- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.Glede na ugotovitve IP na ogledu in camera, da zahtevanega dokumenta organ ne more priklicati iz zbirke sam, ampak ga lahko pridobi zgolj proti plačilu, je IP zaključil, da bi šlo v konkretnem primeru za ustvarjanje novega dokumenta, kar pa ni obveznost zavezancev po ZDIJZ. Enako je IP zaključil glede seznama vseh ustvarjenih zadev v modulu »Kadrovske zadeve« (organ vodi modul pod imenom »Kadri«, op. IP). Omejitve so namreč enake kot v modulu »Aktivna zbirka 2008 – 2016« in torej takšnega seznama, kot ga je zahtevala prosilka, organ tudi iz tega modula ne more priklicati. Glede seznama vseh sestavnih delov ustvarjenih zadev pa je po pojasnilih …, ki je …, jasno, da ga tudi dejansko ni in ne bo mogoče priklicati.IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da bi organ prve stopnje razpolagal z zahtevano informacijo oziroma seznamom vseh ustvarjenih zadev in seznamom njihovih sestavnih delov, saj je računalniška aplikacija SPIS ustvarjena in prirejena za potrebe tekočega delovanja organa in izdelavo takšnih seznamov, ki jih za potrebe poslovanja potrebuje organ (npr. tedensko/mesečno poročanje o nerešenih zadevah). IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco, ki bi omogočala izpis seznama, kot ga zahteva prosilka. Prav tako IP meni, da organi niso dolžni nabaviti/dopolniti ustrezne računalniške opreme oziroma programov, da bi lahko zadostili zahtevi prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč. Ker organ informacij, ki bi bile skladne z zahtevo prosilke z dne 5. 7. 2016, ne more priklicati iz svojega informacijskega sistema sam oz. bi za takšen priklic informacij moral angažirati zunanjega sodelavca in mu za to tudi plačati, IP meni, da bi to predstavljajo nastanek novega dokumenta. To pa ni obveznost zavezancev po ZDIJZ, kar je IP tudi že večkrat poudaril.Ker je IP zaključil, da v konkretnem pritožbenem postopku zahtevana informacija ne obstaja, se ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo.Glede sklicevanje prosilke na odločbo IP, št. 090-146/2015 z dne 11. 6. 2015, IP pojasnjuje, da je bila zahteva prosilca za pridobitev seznama vseh odprtih zadev pri organu po vsebini zelo konkretna (v okviru priprave Zakona o enakosti moških in žensk) in v času nastanka zadev krajša (od 1. 12. 2014 do 1.4. 2015), prosilec pa tudi ni zahteval seznama vseh dokumentov, v posameznih odprtih zadevah. Zahtevka se torej med seboj v bistvenem razlikujeta, zato je tudi dostop do dokumentov v navedenih zadevah nemogoče medsebojno primerjati. Vsakokratna odločitev prvostopenjskih organov kot pritožbenega organa je namreč odvisna od dejanskega stanja v posamezni in konkretni zadevi in strogo vezana na zahtevek[7].IP je posledično zaključil, da je 1. točka izreka odločbe organa zakonita, vendar obrazložena z napačnimi razlogi. Organ s seznamom vseh ustvarjenih zadev in njihovih sestavnih delov dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbo prosilke zaradi neobstoja zahtevanega dokumenta na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v obrazložitvi svoje odločbe pa navedel pravilne razloge.IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IPMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Peti odstavek 5. člena ZDIJZ:»Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.«[2] Glej odločbe IP, št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012, št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015, št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016, dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/ijz/.[3] Tako tudi sodba Upravnega sodišča, št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007.[4] …[5] Glej Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83.[6] Npr. odločba IP, št. 021-13/2007/4 z dne 14. 2. 2007.[7] Glej 12. člen v povezavi s 15. členom ZDIJZ.