+-Datum: 12.09.2016 Številka: 090-207/2016 Kategorije: Kršitev postopka, Davčna tajnost POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vse odločbe, ki sta jih v določenem obdobju izdali dve davčni inšpektorici. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP. Zato je pritožbi ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.ODLOČBA:Številka: 090-207/2016/2Datum: 13. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi List, d.o.o., Brilejeva ulica 3, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 8. 2016, zoper odločbo Finančne uprave RS, Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-58/2016-4, z dne 25. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Finančne uprave RS z dne 25. 7. 2016, št. 090-58/2016-4 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 4. 7. 2016, od organa zahteval v obliki fotokopij ali v elektronski obliki vse odločbe, ki sta jih v času od 30. 6. 2011 do 30. 6. 2016 skupaj ali posamično izdali davčni inšpektorici … ali ... Ob tem je navedel, da želi zahtevane dokumente v anonimizirani obliki oz. s prekritimi osebnimi podatki.Organ je zahtevo prosilca, z odločbo št. 090-58/2016-4, z dne 25. 7. 2016, v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da sta v zahtevi navedeni inšpektorici v zahtevanem obdobju skupaj izdali 65 odločb. Ne glede na to, da so inšpekcijske odločbe načeloma informacije javnega značaja, pa želi prosilec pridobiti odločbe zgolj dveh inšpektoric, in ne inšpekcijskih odločb organa na splošno. Iz odločb posameznega inšpektorja izhaja način njegovega dela, kar posledično ne izkazuje prakse organa, ampak prakso točno določenega inšpektorja. Nadalje je navedel, da bi razkritje zahtevanih informacij pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti po 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 8. 2016 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je napačno stališče organa, da informacije javnega značaja tvori zgolj sklop informacij, ki prikazujejo delo organa na splošno ali z določenega področja. Popolnoma nepomembno je, ali prosilec zahteva dostop do vseh odločb, ki so jih izdali inšpektorji organa v določenem obdobju ali pa zahteva dostop do le nekaterih. Nadalje je navedel, da organ ni konkretiziral okoliščin, na podlagi katerih naj bi bila zatrjevana izjema od prostega dostopa (davčna tajnost) podana. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Priglasil je tudi stroške postopka.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-58/2016-7, z dne 8. 9. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter da je organ zavezanec po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet njegove presoje, temveč se je zgolj na splošno opredeljeval do skupnega števila odločb, ki sta jih izdali v zahtevi navedeni inšpektorici. IP ugotavlja, da je organ smatral, da so določena dejstva irelevantna in se do njih sploh ni opredeljeval ali jih ugotavljal. Z drugimi besedami, organ v ugotovitvenem postopku ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga oz. je dejansko stanje ugotovil nepopolno. Temu v prid govori ne le spisovna dokumentacija (predvsem zelo skopa obrazložitev izpodbijane odločbe), temveč tudi dejstvo, da je organ pričel zbirati dokumentacijo v zvezi s prosilkino zahtevo šele v pritožbenem postopku. Organ do odstopa pritožbe v reševanje IP spisne dokumentacije (še) ni imel zbrane oz. pripravljene (kar bi bilo logično, v kolikor bi jo temeljito pregledal v postopku na prvi stopnji, pred izdajo izpodbijane odločbe). Navedeno nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa je privedlo do bistvene kršitve pravil postopka v skladu s 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP, ki je podana, če se odločbe ne da preizkusiti.Obrazložitev odločbe v skladu s 1. odst. 214. čl. ZUP obsega: - razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;- ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;- razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;- razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, - razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo o pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilni uporabi materialnega prava. Prvi odstavek 214. čl. v 6. tč. poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 214. členu ZUP).IP ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe splošna in nedoločna. Organ je odločil tako rekoč le na načelni ravni, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Ob tem IP poudarja, da je v skladu z načelom prostega dostopa vedno treba preveriti, ali je mogoče konkretne dokumente prosilcu razkriti v skladu z določili o delnem dostopu (7. čl. ZDIJZ). Ker organ ni odločil o konkretnih dokumentih, iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, zakaj je organ zahtevo prosilca zavrnil. Organ namreč ni konkretno pojasnil oz. se sploh ni opredelil do vprašanja, s katerimi od zahtevanih informacij razpolaga (v katerih konkretnih dokumentih) in katere od informacij, s katerimi razpolaga, bo oz. ne bo posredoval prosilcu v skladu z določbami ZDIJZ. Iz navedenega izhaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov (dokaznega sklepa v smislu aplikacije pravnih norm) o konkretno presojenih dokumentih oz. informacijah. Odločbe pa ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe - tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303 (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 237. členu ZUP). IP vsled navedenemu ugotavlja, da so podane bistvene kršitve pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP iz razloga, ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, tako da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.Organ mora o zahtevi prosilca odločiti v skladu z zgoraj navedenim določilom o (konkretni) vsebini obrazložitve odločbe (214. čl. ZUP). Presoditi mora, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, ali z njimi razpolaga ter ali so morebiti podani pogoji za uporabo katere izmed izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (npr. ali so v zvezi s presojanimi dokumenti podani vsi pogoji za obstoj davčne tajnosti v skladu s 1. odst. 15. čl. Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljevanju ZDavP-2)). Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezni dokument, presoditi, in ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. čl. ZDIJZ. Pri tem mora biti konkreten, kar pomeni, da mora biti jasno razvidno, o katerih dokumentih je odločal in kakšni so razlogi za odločitev v zvezi s posameznim dokumentom. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in ji je IP, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, ugodil in izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
