NSM neodvisni spletni medij, d.o.o. - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
+ -Številka: 090-200/2016
Kategorije: Mediji, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je zahteval odgovor na vprašanje, kdo (ime in priimek) je bil v stikih z avstrijskim organom v zvezi z oddajnikom določenega radia na slovenskem ozemlju. Organ je zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumentov, iz katerega izhaja zahtevani odgovor. Organ in IP sta vezana na zahtevek prosilca, zato je bil predmet presoje pritožbenega postopka samo podatek o imenu in priimku javnega uslužbenca organa, ki je bil v stikih z avstrijskim organom v zvezi z oddajnikom radia na slovenskem ozemlju in ne celotno besedilo dokumenta oz. elektronskega sporočila. Ker organ posredovanju samo zahtevanega podatka ni nasprotoval, IP pa je ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je IP pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta na način, da bo razviden le zahtevani podatek. ODLOČBA:Številka: 090-200/2016/4Datum: 13. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 36/08-ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12, v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), ter drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija www.portalplus, izdajatelja Neodvisni spletni medij d.o.o., po odgovornem uredniku ………….., ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba …………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 4. 8. 2016 in 8. 8. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 16. 8. 2016 zoper odgovora Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije se ugodi in se izpodbijana odgovora organa z dne 4. 8. 2016 in 8. 8. 2016 odpravita ter se odloči: Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati na elektronski naslov prosilca (………………….) dokument št. 38101-43/2016/1 na način, da bo iz posredovanega dokumenta razvidno le ime in priimek javnega uslužbenca organa v rubrikah "Signirni znak", "Podpisnik" in "Dodani avtorji", iz vsebine dokumenta pa ime in priimek pošiljatelja elektronskega sporočila z dne 13. 8. 2015 ter ime in priimek prejemnika elektronskega sporočila z dne 30. 7. 2015.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 1. 8. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij za medije in zahteval odgovor na vprašanje, kdo (ime in priimek) iz AKOS (oseba v delovnem razmerju) je bil v stikih z avstrijskim RTR in ORS v zvezi z oddajnikom radia Agora na slovenskem ozemlju. Organ je dne 4. 8. 2016 odgovoril, da zadeve ne komentira, saj vodi nadzorni postopek, v katerem ugotavlja dejstva in okoliščine v zvezi z rabo frekvenc. Prosilec z odgovorom organa ni bil zadovoljen in je dne 5. 8. 2016 ponovno zastavil enako novinarsko vprašanje, na katero je organ dne 8. 8. 2016 ponovno podal enak zavrnilni odgovor. Prosilec je pravočasno vložil pritožbo zoper zavrnilni odgovor zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Prosilec je mnenja, da odgovori izhajajo iz konkretnega dokumenta, zato je njegova pritožba tudi dovoljena (deveti odstavek 45. člena ZMed). Nadalje je navedel, da je organ odgovor na vprašanje vsebinsko zavrnil na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa ni izkazal izpolnjenosti predpostavk za obstoj te izjeme. Prosilec je navedel pritožbene razloge, da po njegovem mnenju pogoji za izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso podani. Kot dokaz je priložil odločbo KomAustria št. KAO 1.476/15-002 z dne 19. 8. 2015, iz katere je razvidno, da je organ komuniciral z avstrijskimi organi preko ………….. dne 30. 7. 2015 in 13. 8. 2015, kar je bilo pred uvedbo kakršnegakoli nadzornega postopka. Šlo naj bi za »mednarodni koordinacijski postopek po sporazumu GE 84«, ki je bil po navedbah KomAustria pozitivno zaključen. Hkrati je prosilec navedel, da četudi je takrat ob dogovarjanju morda šlo za upravni postopek, je ta več kot očitno že zaključen. Prosilec se je skliceval tudi na javni interes, ki je po njegovem mnenju močnejši od interesa, ki ga varuje navedena izjema. Organ po prejemu pritožbe odločbe (zavrnilnega odgovora) ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. 091-7/2016/2, z dne 1. 9. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je organ pozval, naj mu posreduje dokument (npr. zapisnik, elektronsko sporočilo, uradni zaznamek, poročilo o lobističnem stiku ali drug dokument), iz katerega izhaja odgovor na novinarsko vprašanje, kdo (ime in priimek) je bil na strani AKOS v stikih z avstrijskima RTR in ORS v zvezi z oddajnikom radia Agora na slovenskem ozemlju. Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom št. 091-7/2016/7 z dne 18. 11. 2016. Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed za zavrnilno odločbo štejeta odgovora organa z dne 4. 8. 2016 in 8. 8. 2016.Na podlagi devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je sicer lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.IP je ugotovil, da je formalni preizkus pritožbe, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, izpolnjen. Organ namreč razpolaga z dokumentom št. 38101-43/2016/1 (elektronsko dopisovanje med slovenskim in avstrijskim regulatorjem), iz katerega izhaja zahtevani podatek. Glede na navedeno je pritožba dovoljena.IP je tako v nadaljevanju presojal še vsebinski preizkus, ali zahtevana informacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja oz., ali je podana katera izmed izjem po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v dopisu št. 091-7/2016/7 z dne 18. 11. 2016 skliceval na komunikacijsko zasebnost in navedel, da na novinarsko vprašanje pravzaprav ne more odgovoriti, ne da bi kršil komunikacijsko zasebnost svojih zaposlenih, in sicer tako, da bi si pridobil dostop do vseh njihovih elektronskih sporočil ter seznam klicev v tujino (konkretno Avstrijo), iz katerih bi izhajalo, kateri vsi zaposleni so bili v stikih z avstrijskima RTR in ORS. Pripeta dokumenta sta bila sicer uradno evidentirana v sistemu Lotus Notes, vendar organ pri tem opozarja, da gre pri pridobivanju imen in priimkov oseb (sicer javnih uslužbencev) za nepotrebno izpostavljanje javnih uslužbencev. Korespondenca javnega uslužbenca (dokument št. 38101-43/2016/1) je neformalna komunikacija, katere razkritje bi škodovalo delovanju tako organa kot mednarodnim odnosom med dvema državama. Dejstvo je namreč, da pri tej elektronski korespondenci ne gre za uradno mnenje organa, ki bi ga podpisal direktor, temveč za neformalen odgovor javnega uslužbenca avstrijskemu kolegu. Nadalje je organ navedel, da so IP posredovani dokumenti del dokumentacije, ki zajema mednarodno delovanje organa v zvezi z upravljanjem frekvenčnega spektra. Ti dokumenti sicer niso neposredno dokumenti Ministrstva za zunanje zadeve, vendar lahko predstavljajo enako občutljivo vsebino, ker gre za komunikacijo med državami. Organ je po določbi 24. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US in 81/15; v nadaljevanju ZEKom-1) pooblaščen, da upravlja z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije in na podlagi tega pooblastila komunicira tudi z organi tujih držav. Razkritje teh dokumentov, tudi imena in priimka javnih uslužbencev, bi po mnenju organa škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom RS, saj gre za dokumente, ki se nanašajo na upravljanje s pravico, ki je vezana na suvereno državno ozemlje. Ker organ ne more brez soglasja prizadete države razkriti vsebine dokumentov, opozarja na določbo 45.a člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15; v nadaljevanju ZZZ-1), ki določa obveznost varovanja tako občutljivih dokumentov. Organ je zaključil in opozoril, da če IP pritožbi vseeno ugodi in odredi posredovanje odgovora na novinarsko vprašanje, se v tem primeru ne sme razkriti vsebine dokumentov oz. korespondence, temveč zgolj in izključno informacije, ki so predmet novinarskega vprašanja. Kot izhaja iz zahteve in pritožbe, je predmet presoje tega pritožbenega postopka le podatek kdo (ime in priimek) je bil na strani organa v stikih z avstrijskima RTR in/ali ORS v zvezi z oddajnikom radia Agora na slovenskem ozemlju. Ker je IP vezan na zahtevek prosilca in ne sme odločiti preko zahtevka (glej sodbo Upravnega sodišča št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015), predmet tega pritožbenega postopka torej ni vsebina dokumenta oz. elektronskega sporočila, temveč le podatek o imenu in priimku posameznika, ki je bil na strani organa v stikih z avstrijskima RTR in/ali ORS (pošiljatelj ali prejemnik elektronskega sporočila). Glede sklicevanja organ na komunikacijsko zasebnost javnega uslužbenca IP poudarja, da niti organ niti IP nimata pristojnosti, da bi pregledovala zasebni ali službeni elektronski predal posameznega javnega uslužbenca z namenom pridobivanja elektronske pošte, ki je službene narave. Javni uslužbenci se s sklenitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. S takšnim ravnanjem bi posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca, ki je varovana s 37. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami). Ta zagotavlja tajnost pisem in drugih občil ter določa, da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih bi organ oz. IP lahko s pregledovanjem elektronskih predalov posameznih javnih uslužbencev posegel v pravico do komunikacijske zasebnosti. IP je smiselno enako stališče že večkrat zavzel v mnenjih s področja varstva osebnih podatkov (npr. v mnenju št. 0712-163/2011/2 z dne 1. 9. 2011) in tudi v odločbi št. 090-15/2013/6 z dne 1. 3. 2013. Se pa IP strinja, da dejstvo, da se dokument nahaja v elektronskem predalu posameznega uslužbenca, ne sme biti ovira za posredovanje informacij javnega značaja. V takšnih primerih lahko organ dolžnost, ki mu jo nalaga ZDIJZ, izpolni, ne da bi posegel v zasebnost javnih uslužbencev, in sicer tako, da bi jim naročil, da zahtevane dokumente iz službene elektronske pošte posredujejo na elektronski naslov uradne osebe, pooblaščene za posredovanje informacij javnega značaja, ali pa ga natisnejo in izročijo uradni osebi oz. zavedejo kot uradni dokument v relevantno zadevo v Lotus Notes. V konkretnem primeru sta bili elektronski sporočili z dne 30. 7. 2015 in 13. 8. 2015 shranjeni v sistemu Lotus Notes pod zadevo št. 38101-43/2016 in nosita zaporedno številko dokumenta 1 v navedeni zadevi. Glede na navedeno ni dvoma, da dokument št. 38101-43/2016/1, iz katerega izhaja zahtevani odgovor, velja za uradno dokumentarno gradivo, podvrženo pravilom ZDIJZ, zato tudi ni razloga, da bi šlo za kršitev komunikacijske zasebnosti. Hkrati pa predmet tega pritožbenega postopka ni vsebina elektronskih sporočil, zato še toliko bolj ni razlogov, da bi z odločitvijo IP v tem pritožbenem postopku šlo za poseg v elektronsko komunikacijo. Glede na navedeno so navedbe organa v dopisu z dne 18. 11. 2016 o komunikacijski zasebnosti neutemeljene.Organ se je v dopisu z dne 18. 11. 2016 skliceval tudi na določbo 45.a člen ZZZ-1. IP pojasnjuje, da navedeni člen ZZZ-1 posebno varstvo namenja dokumentom ministrstva za zunanje zadeve, ki so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča. IP je pregledal dokument št. 38101-43/2016/1, iz katerega izhaja zahtevani odgovor, in ugotovil, da ta ne predstavlja te vrste dokumentov, ki so varovani z določbo 45.a člena ZZZ-1, prav tako pa tudi podatek o imenu in priimku javnega uslužbenca organa, ki je bil v stikih z avstrijskim organom, ne vsebuje podatka iz tovrstnih dokumentov. Glede na navedeno so navedbe organa v dopisu z dne 18. 11. 2016 o mednarodnih odnosih neutemeljene.Kot izhaja iz dopisa organa z dne 18. 11. 2016 ima organ zadržke do posredovanja vsebine elektronskih sporočil, ne pa tudi do posredovanja imena in priimka osebe, ki je bila na strani organa v stikih z avstrijskim organom v zvezi z oddajnikom radia Agora na slovenskem ozemlju. Organ je namreč navedel naslednje: "Če Informacijski pooblaščenec vseeno ugodi pritožbi in odredi posredovanje odgovora na novinarsko vprašanje, agencija opozarja na to, da se v tem primeru ne sme razkriti vsebine dokumentov oziroma korespondence, temveč zgolj in izključno informacije, ki so predmet novinarskega vprašanja, kar sledi tudi iz prakse Upravnega sodišča." Glede na navedeno IP zaključuje, da organ posredovanju zahtevanega podatka, t.j. imena in priimka javnega uslužbenca organa, ki je bil v stikih z avstrijskima RTR in/ali ORS v zvezi z oddajnikom radia Agora na slovenskem ozemlju, razvidnim iz dokumenta organa št. 38101-43/2016/1, prosilcu ne nasprotuje, ker gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. IP je, na podlagi drugega odstavka 252. člena ZUP, tako pritožbi ugodil in odpravil izpodbijani odločitvi organa z dne 4. 8. 2016 in 8. 8. 2016 ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav.,svetovalka pri IPInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka