Prosilec - Občina Miklavž na Dravskem polju
+ -Številka: 090-198/2016
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilec je zahteval zapisnike in zvočne posnetke sej občinskega sveta. Organ mu je posredoval napotilo do zapisnikov, ki so objavljeni na spletni strani, dostop do zvočnih posnetkov pa zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je potrdil odločitev organa, da je bila napotitev ustrezen način ugoditve zahtevi in da iz področnih podlag (Poslovnik občinskega sveta) ne izhaja zadostna pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov v zvočnih posnetkih, prosilcu po ZDIJZ.
ODLOČBA:Številka: 090-198/2016/6Datum: 10. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 0901-0005/2016 z dne 20. 6. 2016, Občine Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 27. 6. 2016, zoper odločbo št. 0901-0005/2016 Občine Miklavž na Dravskem polju, z dne 20. 6. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je v zahtevi z dne 12. 6. 2016, zahteval:- zapisnike sej občinskega sveta od št. 1. (ustanovna seja) do 15. zapisnika z dne 2. 6. 2016 na vpogled; - zvočne posnetke navedenih sej po elektronski pošti na jadralno.letenje@amis.net.Organ je z odločbo št. 0901-0005/2016 z dne 20. 6. 2016 zahtevi delno ugodil. Glede dostopa do zahtevanih zapisnikov je prosilca napotil na spletno stran organa (www.miklavz.si), kjer so zapisniki objavljeni. Glede dostopa do zvočnih posnetkov je prosilcu dostop zavrnil, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 27. 6. 2016. V pritožbi nasprotuje zavrnitvi dostopa do zvočnih posnetkov zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec navaja, da so seje javne in da bi se z osebnim obiskom seje lahko seznanil z osebnimi podatki posameznikov na seji. Glede zahtevanih zapisnikov pa trdi, da so objave na spletni strani neurejene, saj ko npr. na spletni strani izbere zapisnik 2. seje, mu prikaže zapisnik 11. seje, itd.Organ je z dopisom št. 0901-0005/2016 z dne 30. 8. 2016, pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Na poziv IP je organ v prilogi dopisa št. 0901-0005/2016 z dne 30.9.2016 posredoval digitalni prepis zvočnih posnetkov zahtevanih sej.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 1. Glede zahtevanih zapisnikovOrgan je v delu, v katerem je prosilec zahteval zapisnike sej občinskega sveta, ugodil prosilcu. Pri tem je uporabil določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno) in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Organ je prosilca napotil na spletno stran organa www.miklavz.si. Prosilec v pritožbi navaja, da napotitev ni ustrezna, saj objave na spletni strani naj ne bi bile urejene. IP je pregledal spletno stran organa in ugotovil, da so seje občinskega sveta enostavno dostopne, v 3 korakih tako, da prosilec izbere zavihek (1.) ORGANI OBČINE, (2.) OBČINSKI SVET in (3.) Seje občinskega sveta. Pod povezavo »Seje občinskega sveta« (http://www.miklavz.si/obcinskadokumentacijaseje/1) so pregledno razvrščene vse seje občinskega sveta in poimenovane po vrstnem redu seje. Pod povezavo vsake seje se nahaja tudi zapisnik seje in drugo gradivo. Ko je IP preizkusil dostop do zapisnika 2. redne seje, ki jo omenja prosilec, je ugotovil, da povezava odpre zapisnik od navedene seje. IP posledično ugotavlja, da je organ zadostil potrebi po konkretni napotitvi, saj je že iz začetne spletne strani (www.miklavz.si) mogoče enostavno dostopati do zahtevanih dokumentov. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je bil postopek v tem delu pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.2. Glede zahtevanih zvočnih posnetkovPredmet tega pritožbenega postopka so tudi zvočni posnetki sej občinskega sveta (od 1. do 15. seje). IP se je ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.ZDIJZ v zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov je tudi za namene ZDIJZ dopustna le v skladu z ureditvijo varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko, neposredno ali posredno, identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Ker razkritje osebnih podatkov, kamor glede na zgoraj ugotovljeno spadajo tudi zahtevani posnetki, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. IP je ugotovil, da zvočni posnetki, poleg osnovnih osebnih podatkov (ime in priimek, funkcija in delovno mesto) vsebujejo tudi druge osebne podatke, in sicer:- glasovne značilnosti prisotnih na seji - barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Glas je biometričen podatek in za vsakega posameznika edinstven, kar pomeni, da služi kot identifikator.- jezikovne in druge govorne značilnosti – hitrost govora, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh;- druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (udeleženec seje in/ali govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.). Posameznikov glas namreč vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Ker ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, je treba za ugotovitev, ali lahko v konkretnem primeru razkritje posnetkov privede do neupravičenega posega v zasebnost oseb, ki so na posnetkih, upoštevati tudi sodno prakso s tega področja. Ustavno sodišče RS je glede pravice na glasu že večkrat odločalo, pri čemer je v zadevi opr. št. Up-472/02 navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega (odločba št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995, OdlUS IV, 38). Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scriptae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37. členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.«Ker so torej glas ter ostali osebni podatki, posamično ali v povezavi, glede na navedeno varovani osebni podatki, je IP preverjal, ali morebiti obstaja še kakšna pravna podlaga (poleg ZDIJZ in ZVOP-1) za posredovanje zahtevanih posnetkov prosilcu, na podlagi zahteve po ZDIJZ. Po pregledu ureditve je IP ugotovil, da Poslovnik Občinskega sveta občine Miklavž na Dravskem polju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 25/1999, 19/2001, 19/2003, 23/2012; v nadaljevanju Poslovnik), ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, v sedmem odstavku 53. člena določa, da se potek seje občinskega sveta snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. V osmem odstavku 53. člena Poslovnik določa, da se magnetofonski trak hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom seje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je posnetek namenjen pripravi zapisnika seje občinskega sveta. Da je posnetek namenjen pripravi zapisnika, sicer neposredno ne izhaja iz citiranih določb poslovnika, lahko pa bi to izhajalo iz smisla celotnega 53. člena, ki govori zlasti o zapisniku seje, posebej pa uredi dostop do zvočnega posnetka za člane občinskega sveta. Poslovnik neposredno torej ureja dostop do zvočnega posnetka za občinske svetnike, ne pa tudi za splošno javnost (beri: prosilce po ZDIJZ). Navedeni določbi sedmega in osmega odstavka 53. člena Poslovnika po mnenju IP tudi zadostujeta za dejstvo, da so prisotni na seji obveščeni, da se seja snema in da že s konkludentnim dejanjem privolijo v snemanje. Nikakor pa ni dopustno citiranih določb Poslovnika tolmačiti v smislu, da prisotni na seji konkludentno privolijo v posredovanje zvočnih posnetkov javnosti. Tolmačenja, da so zvočni posnetki prosto dostopni javnosti, pa tudi ni mogoče sprejeti na podlagi prvega odstavka 27. člena Poslovnika, po katerem so seje javne. Namreč samo dejstvo, da so seje občinskega sveta odprte za javnost, IP razume v smislu, da se jih ima javnost pravico udeležiti in pod pogoji iz, npr. poslovnika občine, tudi sodelovati v razpravi. Javnosti sej pa po mnenju IP ni mogoče razumeti tako široko, da bi bilo dopustno seje brez soglasja zvočno snemati ter posnetke hraniti, nadalje obdelovati in objaviti povsem neodvisno od volje posameznikov, katerih osebni podatki so na posnetku, in ne da bi bili ti posamezniki vnaprej seznanjeni z namenom obdelave njihovih osebnih podatkov (zvočnih posnetkov). Glede na navedeno, dejstva, da so seje javne, ni mogoče razumeti, da je s tem določen tudi namen obdelave posnetkov. Namreč, v skladu z določbami ZVOP-1 morajo biti posamezniki v primeru snemanja sej občinskih svetov predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen naprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. V konkretnem primeru je IP ugotovil, da snemanje sej organa ureja le 53. člen Poslovnika, ki pa izpolnjuje pogoje po ZVOP-1 le za namen priprave morebitnega zapisnika ali lažjega dela organa. Takšnemu stališču narekuje tudi dejstvo, da v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Poslovnik izrecno ne dopušča posredovanja posnetkov javnosti. Posamezni udeleženci seje tako na podlagi Poslovnika ne bi mogli pričakovati, da bodo njihovi osebni podatki razkriti prosilcem po ZDIJZ, zato določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. V kolikor bi se takšna obdelava, glede na v času izdaje odločbe veljavno ureditev obdelave osebnih podatkov na zvočnih posnetkih sej občinskega sveta, pri organu dovolila, bi šlo za kršitve določb ZVOP-1.Glede na navedeno je IP ugotovil, da za razkritje obravnavanih osebnih podatkov na podlagi zahteve po ZDIJZ ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih zvočnih posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prisotnih na seji. Namreč glasovnih, jezikovnih in drugih govornih značilnosti, spremljajočih osebnostnih, vedenjskih in čustvenih značilnosti ter podobnih lastnosti javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev v konkretnem primeru ni mogoče razkriti javnosti niti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.V skladu z zgoraj navedenim, se pritožba prosilca, ki se nanaša na zvočni posnetek 1 - 15. seje občinskega sveta, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
| Asistent svetovalca IP |
|
| Informacijski pooblaščenec: |
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. |
| Informacijska pooblaščenka |