Possehl d.o.o. - Dars d.d.
+ -Številka: 090-193/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval dokument o ugotovitvah nadzora glede kvalitete izvedenih del na avtocestnem odseku in vročitev odločbe, ki jo je organ bil dolžan izdati po ZDIJZ. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času izdaje odločbe še ni razpolagal z zahtevanimi ugotovitvami nadzora glede kvalitete izvedenih del, zato je pritožbo v tem delu zavrnil. IP je pri reševanju pritožbe vezan na dejansko stanje, kot je bilo v času, ko je organ odločal o zahtevi prosilca. Morebitni naknadno pridobljeni dokumenti so lahko predmet nove zahteve prosilca. IP je dalje ugotovil, da prosilec zahteva vročitev odločbe v postopku, v katerem ni bil prosilec. IP pojasnjuje, da lahko prosilci po ZDIJZ zahtevajo le fotokopijo, prepis, elektronsko kopijo ali vpogled v informacijo, ne pa tudi vročitve samega originala. IP je zato organu naložil, da prosilcu posreduje fotokopijo zahtevane odločbe.
ODLOČBA:Številka: 090-193/2016/4Datum: 11. 11. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena ZUP in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Possehl d. o. o., Počehovska ulica 25, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 8. 2016, zoper odločbo Družbe za avtoceste v RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 010-2/16-mkk-14 z dne 28. 7. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 8. 8. 2016 se delno ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v RS, št. 010-2/16-mkk-14 z dne 28. 7. 2016 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo odločbe št. 010-2/15-mkk-3 z dne 16. 1. 2015.2. V delu, ki se nanaša na ugotovitve nadzora o kvaliteti izvedenih del na avtocestnem odseku Brežice - Drnovo se pritožba prosilca zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je na podlagi predhodne pisne korespondence z organom dne 8. 7. 2016 naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel prejeti:1) ugotovitve nadzora glede kvalitete izvedenih del na avtocestnem odseku Brežice – Drnovo,2) odločbo, ki jo je bil organ dolžan izdati v roku 30 dni od prejema odločbe Informacijskega pooblaščenca (vezana na odločbo št. 090-273/2014/2 z dne 16. 12. 2014). Prosilec je navedel, da je bila prosilka v navedeni zadevi odvetniška družba, ki je njihova pooblaščenka.Organ je dne 28. 7. 2016 izdal odločbo št. 010-2/16-mkk-14, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je preveril, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja in ugotovil, da informacija iz 1. točke zahteva prosilca še ne obstaja, saj organ z ugotovitvami nadzora v času pisanja te odločbe še ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil. Glede zahteve iz 2. točke je organ prav tako navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj je bila odločba že vročena.Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da se zahteva iz prve točke nanaša na nekvalitetno, neskladno s splošnimi in posebnimi tehničnimi pogoji ter v nasprotju s tehničnimi specifikacijami saniran avtocestni odsek Brežice – Drnovo, in ne na ugotovitve nadzora glede kvalitete izvedenih del na preostalih odsekih, na katerih še ni bila ugotovljena kvaliteta izvedenih del. Iz priložene korespondence tudi izhaja, da se nadzor »preverja« in ne da »se bo preveril«. Prosilec zato predvideva, ker je od takrat minilo že 66 dni, da bi morali biti dokumenti že v materializirani obliki. V primeru, da nadzor še ni bil opravljen, želi, da IP organu odredi, da posreduje pojasnila, zakaj ugotovitve še niso na razpolago v obliki dokumentov, in kdaj bodo. Prav tako želi, da IP organu odredi, da posreduje prevzemna zapisnika za leti 2014 in 2015 za zalivanje rež in razpok, ki prav gotovo obstajata. Prosilec je dalje navedel, da v primeru, da organ z originalom zahtevane odločbe ne razpolaga, da mu posreduje fotokopijo zahtevane odločbe.Organ je z dopisom št. 010-2/16-mkk-15 z dne 24. 8. 2016 pritožbo prosilca, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je z dopisom št. 090-193/2016/2 z dne 7. 10. 2016 od organa zahteval dodatna pojasnila glede zavrnjene dokumentacije in da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca. Organ je z dopisom št. 010-2/16-mkk-18 z dne 14. 10. 2016 pojasnil, da je kvaliteto del preverjal nadzorni inženir DRI d. o. o., pri čemer je preverjal skladnost izvedenih del s pogodbeno in tehnično dokumentacijo. Opravljena dela so bila prevzeta s Prevzemnim zapisnikom o izvedenih delih z dne 2. 8. 2016 in izdano je bilo Potrdilo o izvedbi z dne 15. 9. 2016. Oba relevantna dokumenta, ki ju je prosilec želel, torej v času izdaje odločbe še nista obstajala. Organ je glede zahtevane odločbe pojasnil, da je bila prosilka v konkretnem postopku, ki se nanaša na zahtevo prosilca Odvetniška družba Glušič, ki pa ni predložila pooblastila o tem, koga zastopa. Organ je odločbo v ponovljenem postopku izdal v roku, ki je bil določen in jo poskušal vročiti prosilki, vendar se je vrnila z navedbo, da odločbe ni bilo mogoče vročiti. Ker organ ni prejel nobenega obvestila o novem sedežu odvetniške pisarne, je preveril uradno evidenco, vendar tudi iz te ni bilo razvidne nobene spremembe. Kasneje, 15. 10. 2015, je prejel poziv prosilke na vročitev odločbe, zato ji je odločbo ponovno posredoval. Organ razpolaga le še s kopijo odločbe in potrdili, vezanimi na vročitev.Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil z utemeljitvijo, da z dokumenti ne razpolaga, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo prosilca.Glede 1. točke zahteve prosilcaIP je ugotovil, da organ razpolaga s prevzemnim zapisnikom za izvedena dela – pogodba Dars št. 1333/2014 z dne 2. 8. 2016 in potrdilom o izvedbi, žigosanim z dne 15. 9. 2016. Oba dokumenta sta bila izdana po tem, ko je organ s odločbo št. št. 010-2/16-mkk-14 z dne 28. 7. 2016, o zahtevi prosilca že odločil. Iz navedenega izhaja, da v trenutku odločanja o zahtevi prosilca, organ z navedenimi dokumenti še ni razpolagal, zaradi česar jih prosilcu ni mogel posredovati. Ob tem IP poudarja, da kot pritožbeni organ presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, pri čemer je vezan na dejansko stanje, kot je obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe. Ne glede na to, da organ z dokumenti sedaj razpolaga, v času izdaje odločbe z njimi (še) ni razpolagal, zaradi česar je bila odločba organa, da je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, ustrezna in zakonita. IP tudi ne more naložiti organu, da je dolžan sedaj posredovati navedene dokumente prosilcu, lahko pa prosilec navedene dokumente zahteva ponovno, z vložitvijo nove zahteve.IP na tem mestu izrecno pripominja, da zahteva prosilca, da organ v nasprotnem primeru posreduje pojasnila, zakaj ugotovitve še niso na razpolago in kdaj bodo, ni utemeljena. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko (v času odločanja na prvi stopnji) že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacije, opravljati raziskave, ustvarjati pojasnila ali analizirati podatke, da bi zadostili zahtevi prosilca.Odločba organa je bila v tem delu pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248 člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.IP dalje ugotavlja, da je prosilec v pritožbi tudi navedel, da se želi seznaniti tudi s prevzemnimi zapisniki za leti 2014 in 2015, teh dokumentov pa v svoji zahtevi ni navedel.V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.Glede 2. točke zahteve prosilcaIP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je na podlagi ponovljenega postopka organ izdal odločbo št. 010-2/15-mkk-3 z dne 16. 1. 2015. Dejstvo, da so bile v konkretnem primeru določeni zapleti z vročitvijo odločbe prosilki, za konkretni pritožbeni postopek niso relevantni.IP na tem mestu pojasnjuje tudi, da prosilec ne more preko ZDIJZ zahtevati ponovne vročitve zahtevane odločbe, temveč lahko (kot vsak drug prosilec) zahteva odločbo le kot informacijo javnega značaja. Na podlagi drugega odstavka 17. člena mora navesti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Navedeno pomeni, da prosilec ne more zahtevati originalnega dokumenta, temveč lahko pridobi le njegovo fotokopijo. Ker je organ zahtevo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, bi moral prosilca pozvati, da svojo zahtevo dopolni in pojasni, v kakšni obliki se želi seznaniti z navedenim dokumentom, saj mu originala ne morejo posredovati (prav tako pa, kot izhaja iz navedb organa, z originalom ne razpolaga več, saj je bil vročen prosilki). Prosilec tudi ne more zahtevati, da se mu odločba vroči kot stranki, saj je bila stranka v zvezi s presojano odločbo odvetniška družba in ne prosilec, pri čemer dejstvo, da je odvetniška družba zastopala prav konkretnega prosilca, ni iz ničesar razvidno (razen iz pritožbenih navedb prosilca).Ne glede na navedeno pa je IP ugotovil, da organ razpolaga s fotokopijo zahtevane odločbe, prosilec pa je v pritožbi navedel, da bi bil zadovoljen tudi s fotokopijo zahtevanega dokumenta. IP je zato preizkusil, ali so v odločbi morebiti podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ali 5. a ZDIJZ in ugotovil, da odločba ne vsebuje nobenih izjem, saj je bil prosilec pravna oseba, ime in priimek uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja pa v konkretni zadevi nista varovana osebna podatka. Odločba št. 010-2/15-mkk-3 z dne 16. 1. 2015 torej predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki jo je organ dolžan v celoti posredovati prosilcu, v obliki fotokopije.Organ je v tem delu nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, zato je IP dopolnil postopek, odpravil omenjene pomanjkljivosti in v skladu s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP sam rešil zadevo, na način kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav. svetovalka Informacijskega pooblaščenca Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka