Prosilec - Občina Ivančna Gorica
+ -Številka: 090-191/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala zvočni posnetek javne obravnave z dne 1. 6. 2016. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevanim zvočnim posnetkom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanim zvočnim posnetkom ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.ODLOČBA: Številka: 090-191/2016/6Datum: 5. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka), zoper odločbo Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica (v nad. organ), št. 090-0003/2015-26 z dne 10. 8. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjoO D L O Č B O:
- Pritožba prosilke zoper odločbo Občine Ivančna Gorica, št. 090-0003/2015-26 z dne 10. 8. 2016, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.IP uvodoma pojasnjuje, da iz aktov organa sicer ne izhaja, da bi se javne obravnave snemale, pri čemer IP poudarja, da se v pritožbenem postopku ne sme in ne more opredeliti do tega, ali je bilo zvočno snemanje zakonito ali ne. V konkretnem pritožbenem postopku IP namreč presoja le, ali organ s predmetnim zvočnim posnetkom resnično ne razpolaga več, ne glede na to, na kakšen način je bil ustvarjen.IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zvočnim posnetkom javne obravnave z dne 1. 6. 2016, vendar ga prosilki ne želi posredovati. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ nedvomno snemal javno obravnavo z dne 1. 6. 2016, čemur ne oporeka niti organ sam. Ob tem organ zatrjuje, da se je javna obravnava snemala le za namen priprave zapisnika, po pripravi zapisnika pa je bil le-ta uničen oz. presnet, saj ni več obstajal razlog za njegovo hrambo – namen snemanja je bil namreč dosežen s pripravo zapisnika z dne 8. 6. 2016. Kot je v telefonskem pogovoru pojasnil organ, je bil zvočni posnetek javne obravnave z dne 1. 6. 2016 presnet s posnetkom seje Občinskega sveta z dne 30. 6. 2016, saj organ razpolaga le z eno kartico za zvočno snemanje, ki je namenjena snemanju sej, obravnav ipd.. Ob tem IP tudi ugotavlja, da je prosilka zahtevo za dostop do predmetnega zvočnega posnetka na organ naslovila dne 15. 7. 2016, na elektronski naslov organa, torej po pripravi zapisnika (8. 6. 2016) in po tem, ko je bil zvočni posnetek že presnet s sejo Občinskega sveta z dne 30. 6. 2016. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zvočnim posnetkom, ki je predmet zahteve prosilke, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prikrival, da z zahtevanim zvočnim posnetkom razpolaga.IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom oz. zvočnim posnetkom, ki ga zahteva prosilka. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument oz. zvočni posnetek pri organu ne obstaja več, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo št. 090-0003/2015-26 z dne 10. 8. 2016, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Tanja Švab, dipl.upr.ved., raziskovalka IP |