+-Datum: 05.10.2016 Številka: 090-190/2016 Kategorije: Kršitev postopka, Ali gre za zlorabo pravice, Kršitev materialnega prava POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vse prejete račune za vse nakupe v organu v določenem obdobju. Organ je prosilčevo zahtevo zavrnil po 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zagrešil bistveno kršitev postopka s tem, ko je odločbo izdala oseba, ki ni zaposlena pri organu. Nadalje je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis in posledično nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.ODLOČBA:Številka: 090-190/2016/5Datum: 6. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 8. 2016, zoper odločbo Vrtca Ptuj, Puhova ulica 6, 2250 Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Majnik d.o.o., Aškerčeva ulica 16, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), z dne 21. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Vrtca Ptuj z dne 21. 7. 2016 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 6. 5. 2016, od organa zahteval v elektronski obliki (Excel ali PDF) sledeče dokumente: I. vsa izdana naročila po artiklih in količinah za leti 2015 in 2016 za vsa živila, ki jih je organ nakupoval po povpraševanju (blago je naročil po naročilnici brez sklenjene kupoprodajne pogodbe ali okvirnega sporazuma v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3)). Ob tem je navedel, da želi poleg naročene količine in cene posameznega artikla prejeti tudi: navedbo proizvajalca, kataloško številko in stopnjo DDV, II. vse pogodbe naročil male vrednosti za nabavo živil po artiklih in količinah za leti 2015 in 2016, ki jih je organ nakupoval v skladu z ZJN-3 in pogodbe sklenil po naročilu male vrednosti, III. zapis vseh artiklov v količinah in vrstah blaga za nakup živil v letih 2015 in 2016, kjer ima organ sklenjene veljavne kupoprodajne pogodbe ali okvirne sporazume, ki se navezujejo na navedeno obdobje. Ob tem je navedel, da želi prejeti te dokumente skupaj s prilogo tj. specifikacijo artiklov. Če je organ imel sklenjeno večletno pogodbo oz. okvirni sporazum, zahteva obsega celotno pogodbo ali okvirni sporazum, ki je veljaven v letu 2016.Zahtevane dokumente je želel prejeti na e-naslov: ...Organ je z dopisom št. 439-1/2016-4-02, z dne 6. 6. 2016, prosilcu posredoval dokumentacijo.Prosilec je, dne 12. 6. 2016, vložil pritožbo, ker informacije, ki jih je prejel, niso informacije javnega značaja, ki jih je zahteval (4. odst. 25. čl. ZDIJZ). Navedel je, da je vse prejete informacije mogoče pridobiti na spletu (na portalu www.enarocanje.si), pod zavihkom pregled pogodb oz. pogoju matične številke organa. Prosilec je poleg pogodb želel pridobiti tudi priloge (specifikacija blaga s cenami je kot priloga sestavni del kupoprodajne pogodbe).Organ je v dopisu št. 060-1/2016/2016-66-02, z dne 14. 6. 2016, navedel, da je prosilcu v zahtevani obliki posredoval vse informacije, ki so bile zahtevane v I. in III. tč. zahteve. Ker organ ne izvaja naročil v obliki naročil male vrednosti, ne razpolaga z dokumenti, oz. informacijami, ki jih je prosilec zahteval v II. tč. zahteve.Prosilec je z novo zahtevo, z dne 23. 6. 2016, od organa zahteval sledeče dokumente: I. vsi prejeti elektronski računi za vse nakupe v organu v letu 2015, II. vi prejeti elektronski računi za vse nakupe v organu od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016.Ob tem je navedel, da želi prejeti zahtevane informacije na e-naslov …, v XML obliki.Organ je z dopisom št. 439-1/2016-5-02, z dne 29. 6. 2016, prosilcu posredoval dokumentacijo v zvezi z dobavo živil v letih 2014 in 2015 (ceniki, dobavitelji, okvirni sporazumi in predračuni za vse sklope živil, razen sadja in zelenjave).Organ je zahtevo prosilca, z dne 23. 6. 2016, z odločbo brez številke, z dne 21. 7. 2016, zavrnil po 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec že prejel vse zahtevane informacije. Organ ne vidi potrebe po posredovanju samih računov, saj je prosilec prejel (pogodbe, sporazumi, naročilnice, količine in cene) vse podatke, ki jih računi vsebujejo. Povezani zahtevki prosilca imajo šikanozni značaj. Prosilec s prejetjem računov ne bi dobil prav nobenega podatka, s katerim še ne razpolaga. Prosilec v postopek tudi vpleta tretje osebe (župan Mestne občine Ptuj), kar je neprimerno.Zoper odločbo organa je prosilec dne 2. 8. 2016 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da v predmetni zadevi ni podana nobena od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako ne gre za zlorabo po 5. odst. 5. čl. ZDIJZ. Nadalje je navedel, da morajo proračunski porabniki prejemati e-račune. Prosilec ni zahteval nobenega podatka, ki ni obvezen del vsakega e-računa. Ko bo prejel elektronske račune, jih bo lahko primerjal s podatki, ki jih je od organa že prejel. Šele takrat bo lahko z gotovostjo trdil, da mu je organ posredoval pravilne oz. nepravilne podatke. Prosilec dopise v predmetni zadevi posreduje v vednost županu Mestne občine Ptuj, saj gre za institucijo, ki organu zagotavlja sredstva za delovanje. Nazadnje je poudaril, da še vedno tudi ni prejel pravilno kompletirane pogodbe oz. okvirnega sporazuma. K okvirnemu sporazumu oz. pogodbi morajo biti priloženi predračuni najcenejšega izbranega ponudnika, kateremu se je naročilo oddalo za določeno obdobje. Zato prosilec prosi, da mu organ posreduje vsako sklenjeno pogodbo ali okvirni sporazum posebej, vključno z vsemi prilogami.IP je z dopisom št. 092-80/2016/2, z dne 3. 8. 2016, v skladu z 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil pritožbo organu.Organ ni opravil preizkusa procesnih predpostavk v skladu z 240. čl., temveč je pritožbo skupaj s spisovno dokumentacijo odstopil v presojo IP in podal odgovor na pritožbo, z dne 22. 8. 2016. Uvodoma je pojasnil dosedanji potek postopka in poudaril, da je prosilec po prvih dveh zahtevah prejel popolnoma vse zahtevane informacije. Namen ZDIJZ je v informiranju in prostem dostopu do informacij javnega značaja in ne v preverjanju verodostojnosti podatkov. Zato obstajajo druge institucije (policija, inšpekcije, davčna uprava, tožilstvo, nadzorni odbor občine, državna revizijska komisija, protikorupcijska komisija). Če prosilec meni, da ni prejel verodostojnih podatkov, lahko oz. celo mora podati ustrezne predloge na predhodno navedene organe. Nikakor pa se prosilec ne more postaviti v vlogo kontrolnega organa in preverjati verodostojnosti poslanih podatkov. Nadalje je navedel, da so predmetno dokumentacijo zgoraj navedene institucije že preverjale in nobena ni izrazila ali podvomila v verodostojnost pregledanih dokumentov. Prosilec s tretjo vlogo ni zahteval novih informacij, temveč želi izključno preveriti že prejete informacije. V predmetni zadevi gre za očitno zlorabo pravice do informacij javnega značaja. Pristop prosilca je podcenjujoč, nekorekten in šikanozen, kar je razvidno tudi iz dopisa, z dne 9. 6. 2016, s katerim prosilec grozi predstojnici organa. Iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilec ni pregledal prejete dokumentacije po prvi in drugi zahtevi. Če bi to storil, bi moral zaznati, da je prejel vse zahtevane informacije, ki jih potrebuje za raziskavo tržišča. Organ ni dolžan posebej za prosilca razvrščati posredovane dokumentacije. Vsi poslani dokumenti so vzeti iz poslovanja tako, kot se v samem poslovanju tudi razvrščajo in uporabljajo. Organ je nadalje pojasnil, zakaj meni, da je popolnoma neumestno o zadevi obveščati župana Mestne občine Ptuj. IP je opravil preizkus v skladu s 1. odst. 246. čl. ZUP in ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Ni sporno, da v predmetni zadevi zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije iz 1. odst. 1. čl. ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da gre za informacije javnega značaja ter da je organ zavezanec po ZDIJZ.IP je ob vpogledu v izpodbijano odločbo po uradni dolžnosti ugotovil, da odločbe ni podpisala oz. izdala uradna oseba organa, temveč pooblaščenec, ki ni zaposlen pri organu (Odvetniška pisarna Majnik d.o.o.). Odločba tudi ne vsebuje uradnega žiga organa, temveč žig pooblaščenca. 28. čl. ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Za odločanje o upravnih zadevah je torej lahko pooblaščena le oseba, ki je zaposlena pri organu. Organ za odločanje ne more pooblastiti pogodbenega sodelavca ali sodelavca z drugim statusom. Pooblastilo se lahko podeli le osebi, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki ima torej sklenjeno delovno razmerje v smislu zakona o delovnih razmerjih za delovno mesto v organu. Delovno razmerje je lahko tudi za delovni čas, krajši od polnega. Važno je, da je vzpostavljeno delovno razmerje in da uradna oseba odgovarja predstojniku v delovnopravnem smislu. Dejstvo, da je izdala odločbo oseba, ki je ni imela pravice izdati, predstavlja kršitev postopka. Iz dejstva, da je ta kršitev navedena med obnovitvenimi razlogi (7. tč. 1. odst. 260. čl. ZUP), lahko sklepamo, da gre za absolutno bistveno kršitev. Gre za t.i. »uzurpacijo pooblastila« (glej Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2004, komentar k 28. členu ZUP). Posledično je IP zaključil, da je organ v skladu s 1. odst. 237. čl. ZUP zagrešil bistveno kršitev postopka.IP je v nadaljevanju presojal tudi utemeljenost pritožbenih navedb. Glede omejitve dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 5. odst. 5. čl. ZDIJZ IP poudarja, da organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Za zlorabo pravice (šikanozno zahtevo) gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00; v nadaljevanju članek Zloraba pravice) navaja, da gre za uporabo oz. izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo - in za zlorabo te formalne pravice oz. dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oz. v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so informacije javnega značaja prosto dostopne (5. čl. ZDIJZ). Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje.Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta. Takšno stališče izhaja tudi iz omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice, v katerem avtor ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja avtor navedenega članka, je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«. IP poudarja, da je ob presoji navedene izjemne omejitve dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme na organu. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilec prejel vse zahtevane podatke, ki jih potrebuje za raziskavo tržišča in analizo nabave živil. Organ ne vidi prav nobene potrebe po posredovanju samih računov ob dejstvu, da je prosilec prejel vse podatke iz računov. Tretja zahteva prosilca po mnenju organa predstavlja povezani zahtevek, ki ima šikanozni značaj. Nadalje je organ navedel, da prosilec vse vloge daje v vednost županu Mestne občine Ptuj. Vpletanje tretjih oseb je neprimerno in prav tako kaže na šikanozni značaj zahteve. Organ meni, da je popolnoma neprimerno s tremi vlogami zahtevati vedno druge podatke.IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. IP poudarja, da organ v konkretnem primeru odloča v upravni zadevi. Pri tem ga, poleg pravil ZDIJZ, zavezujejo tudi splošna pravila upravnega postopka, ki so zbrana v ZUP. Eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka je zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oz. se mu nalaga določena obveznost. Upravni postopek je večino svojih procesnih institutov razvil s tem namenom, zato ga tudi uvrščamo v enega od temeljev sistema varstva pravic posameznikov v razmerju do uprave (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 1. členu). IP ugotavlja, da organ v predmetni zadevi ni v zadostni meri izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da je bila zaradi zahteve prosilca v predmetni zadevi in preteklih dveh zahtev, ki jih je prosilec naslovil na organ, okrnjena kakšna pravica organa ali tretjih oseb. V skladu z navedenim je mogoče sklepati, da prosilec na organ ni naslovil ene ali več funkcionalno povezanih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki bi predstavljale očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče objektivno predvideti, da zahteva v predmetni zadevi (v povezavi s preteklimi zahtevami prosilca, naslovljenimi na organ) do te mere ovirajo delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Organ je zgolj na splošno navedel, da naj bi bila zahteva prosilca šikoanozna. IP ocenjuje, da na podlagi tako nekonkretizirane trditve, organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja prosilčeve zahteve. Zahteve tudi ni mogoče opredeliti kot šikanozne zaradi prosilčevega posredovanja vlog tretji osebi (v konkretnem primeru županu Mestne občine Ptuj). Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da so zahteva ali zahteve prosilca podane z namenom onemogočanja normalnega delovanja organa. Nezadovoljstvo državljanov nad delom državnih organov predstavlja enega temeljnih nagibov za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Substrat nadzorne funkcije je pogosto ravno v preverjanju sumov nepravilnosti delovanja javnih institucij, ki so lahko potrjeni ali ovrženi (tudi) na podlagi uveljavljanja pravice do dostopa informacij javnega značaja. V konkretnem primeru torej ni prišlo do konflikta dveh neizključujočih se pravic, kar pomeni, da predpogoj za opredelitev zlorabe pravice ni izpolnjen. IP zaključuje, da opisano ravnanje prosilca v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za zlorabo le -te.Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da se organ ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, temveč se je na splošno skliceval na to, da je prosilcu že posredoval druge (v predmetni zadevi nezahtevane) dokumente, ki vsebujejo vse podatke, ki jih vsebujejo v predmetni zadevi zahtevani računi. IP ugotavlja, da je organ na podlagi napačne razlage materialnega prava (5. odst. 5. čl. ZDIJZ) štel, da so določena dejstva irelevantna. Organ v ugotovitvenem postopku posledično ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga oz. je dejansko stanje ugotovil nepopolno.Navedena napačna uporaba materialnega predpisa, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bistvena kršitev pravil postopka so rezultirali v nepravilni in nezakoniti odločitvi, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje. V skladu s 3. odst. 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, kateri dokumenti so to in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od prostega dostopa in iz česa to izhaja. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezni dokument, presoditi, in ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. čl. ZDIJZ. Nazadnje IP opozarja tudi, da mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 28. čl. ZUP in za odločanje bodisi pooblastiti osebo, ki je zaposlena pri organu, bodisi odločiti po predstojniku.Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, napačno uporabil materialni predpis in nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo treba, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
