Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-187/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za zlorabo pravice, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilca sta v 7 zahtevah zahtevala dokumentacijo v zvezi s končanim inšpekcijskim postopkom v katerem je bila izvršena rušitev objekta. Organ je zatrjeval obstoj zlorabe pravice. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje zlorabe, ker zahteve ne obremenjujejo organ do te mere, da bi bile s tem ogrožene pravice tretjih ali javni interes. Kljub temu, pa je iz vsebine zahtev izhajalo, da prosilca želita pridobiti od organa zlasti pravno opredelitev do končanega inšpekcijskega postopka, kar pa v smislu ZDIJZ predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Zato je IP pritožbo v pretežnem delu zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-187/2016/13Datum: 8. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … z dne 24. 7. 2016 (v nadaljevanju: prosilca), zoper odločbo št. 090-41/2015/142 z dne 21. 7. 2016, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-41/2015/142 z dne 21. 7. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcema v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopiji:- elektronskega sporočila z dne 6. 4. 2010: »izvršbe 2010 – določitev terminov po OE, napotki, tabele« IN- elektronskega sporočila z dne 21. 4. 2010; »pogodba z izvajalcem upravnih izvršb 2010«, v katerem mora organ prekriti mobilne telefonske številke ustanoviteljice in prokurista podjetja Silva Bračko, s.p.2. V preostalem delu se pritožba prosilcev zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta v času od 24. 6. 2016 do 18. 7. 2016 na organ vložila 7 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi z dne 24. 6. 2016 z dne 2016 sta zahtevala fotokopijo:- analize oziroma testa, ki izkazujeta nasprotje z varovanjem javne koristi/interesa,- dokumenta IRSOP, iz katerega bo razvidno, na kakšen način IRSOP prioritetno zasleduje varovanje javnega interesa/koristi v inšpekcijskih postopkih,- kateri so bili nujni razlogi za uveljavitev javnega interesa v obliki izvršitve upravne izvršbe – rušitve objekta na …. V zahtevi z dne 27. 6. 2016 sta zahtevala:- »okrožnico posredovano vsem gradbenim inšpektorjem IRSOP z določitvijo razporeda po tednih za izvedbo upravnih izvršb po drugi osebi za leto 2010«, - »okrožnico posredovano vsem gradbenim inšpektorjem IRSOP, s katero je bila vsem inšpektorjem IRSOP razposlana pogodba z izvajalcem upravnih izvršb za leto 2010«.V naslednji zahtevi z dne 27. 6. 2016 sta zahtevala:- Dokument, v zvezi z odgovorom organa KPK št. 0612-64/2011/380 z dne 24. 1. 2012, iz katerega izhaja kdaj, ali in na kakšen način je Iztok Rus ugotovil, da sta prosilca začela s pripravami za vselitev ….V zahtevi z dne 2. 7. 2016 sta zahtevala dokumente, ki bi potrdili navedbe Sandre Petan Mikolavčič v odgovoru KPK št. 0612-15/2012/31 z dne 18. 6. 2012 v zvezi s postopkom IRSOP št. 356-02-72/2004. V zvezi s tem sta prosilca zahtevala fotokopijo/e dokumenta/ov:- iz katerih bo razvidno, da je Iztok Rus v zadevi št. 356-02-72/2004 namen prisilne izvedbe del sporočil vodji območne enote, oziroma vodji gradbene inšpekcije območne enote (Ad. 1); - da je delo odstranitve objekta na … usklajeval z vodjo gradbene inšpekcije (Ad. 1);- iz katerega bo razvidno, kdaj je vodja gradbene inšpekcije v območni enoti namen prisilne izvedbe del vstavil v okvirni plan – seznam izvršb za leto 2010 (Ad. 2);- terminski okvirni seznam izvršb za leto 2010 (Ad. 2);- ki izkazuje, da je direktor gradbene inšpekcije v zvezi s terminskim planom, kamor je bila umeščena zadeva št. 356-02-72/2004, izvedel »koordinacijo opravil oz. usklajevanje dela med območnimi enotami« (Ad. 3);- ki izkazuje, da je direktor gradbene inšpekcije gradbenim inšpektorjem vnaprej poslal pogodbe, sklenjene z izvajalci del (Ad. 3); - dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je Iztok Rus v zadevi št. 356-02-72/2004 upošteval javno korist in nujne ukrepe v javnem interesu v skladu z ZUP in ZIN in ki izkazuje kateri »javni koristi« sledi odločba št. 356-02-72/2004 (Ad. 4, 5, 6, 7 in 8);- odločbe št. 356-02-72/2004, iz katere bo razvidno, kdaj je ta postala pravnomočna in izvršljiva (Ad. 9);- pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, ki je veljal v času nastanka dokumenta IRSOP št. 0612-15/2012/31 z dne 18. 6. 2012 (Ad. 9);- pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, ki je po pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe RS MOP št. 0612-160/2011-136 z dne 13. 3. 2012 veljal v času, ko je gradbeni inšpektor v oktobru 2010 pričel s prisilnim odstranjevanjem vseljenega stanovanjskega objekta na … v Ljubljani (Ad. 9);- sedaj še veljavnega pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004 (Ad. 9).V drugi zahtevi z dne 2. 7. 2016 sta zahtevala:- odločbo RS MOP št. 356-02-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 »iz katere bo razvidno, kdaj naj bi po mnenju pristojnega organa naslovnika le-ta postala dokončna/ pravnomočna in izvršljiva«,- na dan vložitve zahteve veljavnega sklepa o dovolitvi izvršbe v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004.V zahtevi z dne 4. 7. 2016 sta zahtevala fotokopijo dokumenta:- št. 0612-158/2014-17 z dne 26. 8. 2015.V zahtevi z dne 11. 7. 2016 sta zahtevala fotokopije dokumentov, iz katerih naj bi izhajale okoliščine, ki opravičujejo rušitev objekta na …, v skladu s kriteriji za obravnavo prejetih prijav iz Poročila o delu za leto 2010, in sicer: da je objekt predstavljal nevarnost za zdravje ljudi, ogrožal javni mir, javno varnost, premoženje večje vrednosti, okolje, varnost ljudi, varnost prometa, da je šlo za objekt izpostavljen v prostoru, da je bil izrečeni ukrep rušitve izrečen v skrajni sili, ipd.Z izpodbijano odločbo št. 090-41/2015/142 z dne 21. 7. 2016 je organ zahteve prosilcev zavrnil. V odločbi je navedel, da je v letošnjem letu že odločil o dostavi 12 listin 4 aktov organa in 9 množic dokumentov (neopredeljivo, velikega števila dokumentov), od tega pa je prosilcu posredoval 1 listino in 2 akta, preostale zahteve pa zavrgel, ker je prosilec od istega organa dokumente že prejel, oziroma zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo. Organ je ugotovil, da je s predmetno zahtevo prosilec zahteval 34 informacij javnega značaja, med katerimi zahtevane informacije bodisi ne obstajajo v materializirani obliki, bodisi je prosilec dokumente že prejel. Organ je v preteklosti že odločil, da sta ista prosilca zaradi prekomernega obremenjevanja organa z zahtevki po ZDIJZ zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja. Odločitev je potrdil tako IP, kot tudi Upravno sodišče RS s sodbo III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013. Z istimi razlogi kot tedaj, pa organ utemeljuje tudi odločitev v konkretnem primeru. Navaja, da prosilca s svojimi zahtevami prekomerno obremenjuje organ do mere, da so ogrožene pravice tretjih (drugih strank). Utemeljuje tudi šikanozen značaj zahtev, pri tem pa navaja izjave prosilca: »ko državni uradnik očitno lažno prikriva dejanske okoliščine« in »tovrstno pravno nedostojno polemiziranje/debata, kot sta si jo privoščili vaši (op. IRSOP) uradnici, bi bila sprejemljiva edino še 'ob kozarčku' v privatnem okolju«, kot tudi, da je iz dopisa IRSOP z dne 18. 6. 2012 »razvidna laž/ zavajanje uradne osebe Sandre Petan Mikolavčič« (predstojnice organa), itd. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da prosilca nastopata kot investitorja oziroma inšpekcijska zavezanca v zvezi z nelegalno gradnjo (spis št. 356-02-72/2004) in da se zahteve nanašajo pretežno na navedeni postopek, v katerem je bila izvedena rušitev objekta, hkrati pa je ista prosilca organ obravnaval mnogokrat tudi v okviru ZDIJZ (v spisih pri organu, kjer se vodijo zadeve istih prosilcev po ZDIJZ, je knjiženih več kot 1000 dokumentov). Organ ugotavlja, da v predmetnih zahtevah prosilca očitno ne želita pridobiti dokumentov (saj sta vse dokumente prejela že kot stranki inšpekcijskega postopka), temveč želita zgolj obremenjevati organ. Zoper odločitev sta se prosilca pritožila s pritožbo z dne 24. 7. 2016. V pritožbi utemeljujeta svoj interes za pridobitev zahtevane dokumentacije. Navajata, da »preko IJZ (zasledujeta) zgolj potrditev IRSOP-ovih splošnih uradnih navedb o delovanju IRSOP, ki morajo veljati tudi v posamičnem primeru inšpekcijskega postopka«. Navajata, da sta zahtevala inšpekcijsko odločbo IRSOP št. 356.2-72/2004-MT z dne 19. 1. 2004 (z veljavnimi datumi in žigi izvršljivosti, pravnomočnosti in/oz. dokončnosti) in veljaven (izvršljiv in pravnomočen) sklep o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004-MT-16 z dne 5. 2. 2008. Pritožnika utemeljujeta, da je bila z odločbo št. 0612-160/2011-136 z dne 13. 3. 2012 izrečena ničnost sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008, zato je bila upravna izvršba (rušitev objekta) izvedena v nasprotju s prvim odstavkom 291. členom ZUP. Po mnenju prosilcev sta torej inšpekcijska odločba z dne 19. 1. 2004, kot tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008, zato neveljavna. V nadaljevanju pritožbe se prosilca opredeljujeta do zakonitosti inšpekcijskega postopka, v katerem je bila izvedena rušitev objekta.IP je v zadevi opravil ogled in camera dne 4. 10. 2016 (zapisnik št. 090-187/2016/4), kjer je organ zagotovil, da bo pripravil seznam dokumentov, ki izhajajo iz predmetnih zahtev prosilca in seznam zadev, v katerih je že odločil o istih dokumentih (oziroma so postopki še v teku).Organ je dne 13. 10. 2016 na IP posredoval dodatno dokumentacijo in pojasnila, iz katerih izhaja podroben popis dosedanje obravnave podobnih zahtev istih prosilcev. Organ je glede vsake zahtevane informacije v 6. zahtevah za posamezne zahteve navedel, s katero izdano odločbo je že odločil o posameznem vprašanju prosilca. V zvezi s tem navaja 11 odločb (090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016, 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015, 090-41/2015/54 z dne 31. 8. 2015, 090-18/2011/54 z dne 31. 8. 2015, 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012, 090-18/2011/675 z dne 7. 12. 2012, 090-18/2011/668 z dne 7. 12. 2012, 090-18/2011/661 z dne 26. 11. 2012, 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012, 090-18/2011/213 z dne 16. 11. 2011, 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016) in 5 pritožbenih postopkov pred IP (090-236/2015 z dne 11. 11. 2015, 090-86/2013/3 z dne 28. 11. 2014, 090-14/2013/8 z dne 22. 4. 2013, 090-13/2013/2 z dne 22. 4. 2013, 090-111/2016/2 z dne 6. 7. 2013). Glede zahteve z dne 24. 6. 2016 je organ pojasnil, da je že večkrat odločal o zahtevi prosilca glede aplikacije testa javnega interesa v konkretnem primeru (inšpekcijska zadeva št. 356-02-72/2004) in ugotovil, da tak dokument ne obstaja. Tudi glede zahtev: z dne 11. 7. 2016 (ko prosilca zahtevata dokumentacijo, ki izkazuje, da je bila rušitev objekta na … upravičena z vidika prioritetnih ciljev iz Poročila o delu za leto 2010); in z dne 2.7.2016 (v delu Ad. 4 – 8, ko prosilca zahtevata dokumente, ki kažejo na to, da je Iztok Rus v zadevi št. 356-02-72/2004, upošteval javno korist in nujne ukrepe v javnem interesu, ipd.) je v dosedanjih postopkih ugotovil, da tak dokument ne obstaja. Glede zahteve po posredovanju v določenem trenutku pravnomočne in izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004 (zahteva z dne 2. 7. 2016 – Ad. 9), je organ pojasnil, da sta oba dokumenta prosilca prejela kot stranki inšpekcijskega postopka in tudi kot prosilca po ZDIJZ. Glede zahtev z dni 27. 6. 2016 (prva zahteva) in 4. 7. 2016 je organ pojasnil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Glede zahtev z dne 27. 6. 2016 (druga zahteva) in 2. 7. 2016 v delu Ad. 1 in 2, je organ pojasnil, da razpolaga z dvema elektronskima sporočiloma (z dne 6. 4. 2010: izvršbe 2010 – določitev terminov po OE, napotki, tabele in z dne 21. 4. 2010: pogodba z izvajalcem upravnih izvršb 2010).Na dodaten poziv IP z dne 22. 11. 2016 je organ dne 1. 12. 2016 posredoval navedena elektronska sporočila in dodatna pojasnila, iz katerih izhaja, da organ nima podatka o tem, da bi o navedenih e-sporočilih na zahtevo istih prosilcev že odločil po ZDIJZ. Pritožba je delno utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 1. Zloraba praviceIz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe, kot tudi iz pojasnil organa na ogledu in camera dne 4. 10. 2016 izhaja, da je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, ker meni, da prosilca zlorabljata pravico dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je skliceval na odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 20. 6. 2012 in sodbo Upravnega sodišča RS št. III U 240/2012-15 z dne 7.11. 2013, ko je sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega organa in IP, da prosilec z vlaganjem zahtev po ZDIJZ zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ, lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Za zlorabo pravice gre v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oz. posega v pravico drugega. Če hočemo določiti meje pravice tistemu, ki jo je prekoračil, moramo izhajati iz pojma pravice in njene vsebinske opredelitve. Pravna norma pogosto ne more dati določnega in jasnega odgovora na vprašanje, kakšen naj bo obseg pravice v konkretnem primeru. Odgovor nam da šele ustvarjalna interpretacija prava (Marijan Pavčnik, Zloraba pravice, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1986, str. 5). Poudariti je treba, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.ZDIJZ ne navaja kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice. Upoštevati pa je treba, da so se za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Dr. Andrej Berden v članku Zloraba pravice (Pravna praksa, št. 26/00; v nadaljevanju članek Zloraba pravice) navaja, da gre za uporabo oz. izvrševanje pravice, če dejanje presojamo samo formalno, z vidika samo tistih pravnih norm, ki pravico neposredno določajo - in za zlorabo te formalne pravice oz. dejansko za protipravno ravnanje, če ga presojamo v luči načela morale in javnega interesa, ki jih je pravo sprejelo kot svoje vrhovno vodilo, oz. v luči samega načela zlorabe pravic. Pod tem pojmom torej ne moremo razumeti samo zavestne, namerne zlorabe, ampak ga moramo jemati objektivno. Zlorabo pravice je treba označiti kot nedopustno ravnanje, ki nima značaja klasičnega deliktnega dejanskega stanu. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so informacije javnega značaja prosto dostopne (5. čl. ZDIJZ). Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oz. namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje.Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj izključujeta. Takšno stališče izhaja tudi iz omenjenega članka z naslovom Zloraba pravice, v katerem avtor ugotavlja, da je konflikt pravic treba razlagati široko, ni pa vsak poseg v pravico drugega tudi zloraba pravice. Pravi in resnični obseg pravice lahko odkrijemo le, če ugotavljamo njen ekonomski in socialni cilj in primerjamo njen značaj z vrednostnim značajem interesa, ki ga z njenim izvrševanjem prizadenemo. Kot navaja avtor navedenega članka, je zloraba izvrševanje pravice v nasprotju z njenim ekonomskim in socialnim namenom. Vsaka pravica je z njenega socialnega vidika relativna. Prizna se torej spremenljivost vsebine in s tem relativnost pravic. Sodnik določi konkretno vsebino, upoštevajoč generalna načela pravnega reda in zakonsko vsebino pravice v enem od pravnih postopkov. Glede na konkretne okoliščine določi meje in obseg njihovega izvrševanja. Avtor navedenega članka nadaljuje, da ni nujno, da predstavlja zlorabo pravice vedno le posamezno upravičenje, ki iz nje izvira in ki je v nasprotju s kakšnimi »močnejšimi« interesi, temveč lahko predstavlja zlorabo tudi način njenega izvrševanja. Ni dovolj, da je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaj«. Zloraba pravice se mora na podlagi zgornje utemeljitve nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oziroma v javni interes. Organ navaja, da sta prosilca identične in podobne zahteve vlagala že večkrat v preteklosti, organ pa je njune vloge obravnaval tako, da jima je omogočil dostop do identičnih in podobnih dokumentov (tudi večkrat), tako kot prosilcema za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi kot strankama inšpekcijskega postopka. Z izpodbijano odločbo je organ obravnaval 7 vlog, v katerih sta prosilca zahtevala 34. informacij javnega značaja. Organ je obširno pojasnil, v katerih preteklih zadevah je že odločil o vsebinsko podobnih zahtevah. Iz pojasnil organa izhaja, da je o podobnih zahtevah prosilcev že odločil z 11 odločbami (090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016, 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015, 090-41/2015/54 z dne 31. 8. 2015, 090-18/2011/54 z dne 31. 8. 2015, 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012, 090-18/2011/675 z dne 7. 12. 2012, 090-18/2011/668 z dne 7. 12. 2012, 090-18/2011/661 z dne 26. 11. 2012, 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012, 090-18/2011/213 z dne 16. 11. 2011, 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016), s katerimi je v pretežni meri dostop zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo. Zakonitost navedenih odločb je v 5 postopkih preverjal tudi IP (090-236/2015 z dne 11. 11. 2015, 090-86/2013/3 z dne 28. 11. 2014, 090-14/2013/8 z dne 22. 4. 2013, 090-13/2013/2 z dne 22. 4. 2013, 090-111/2016/2 z dne 6. 7. 2013), ki je v večini primerov potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbe zavrnil. IP je po pregledu vsebine zadeve ugotovil, da sta prosilca v navedenih postopkih, na različne načine zahtevala dokumente, ki bi utemeljevali (ne)zakonitost izvedenega inšpekcijskega postopka št. 356-02-72/2004. Zahtevala sta npr. dokumente, ki izkazujejo, »kateri so bili nujni razlogi za uveljavitev javnega interesa v obliki izvršitve upravne izvršbe – rušitve objekta na …« (zahteva z dne 24. 6. 2016); »dostavo dokumentov in kopij, ki izkazuje, da je … predstavljala nevarnost za zdravje ljudi«, »javni red in mir«, »ogrožala javno varnost«, itd. (zahteva z dne 11. 7. 2016); dokumentacijo v zvezi z izvedbo rušenja na … v skladu s prioritetnimi cilji gradbene inšpekcije (zahteva z dne 2. 7. 2016), itd. IP ugotavlja, da so navedene (in podobne) zahteve, postavljene v obliki trditev, ki terjajo dokazovanje oziroma utemeljevanje organa glede zakonitosti izvajanja inšpekcijskih zadev iz njegove pristojnosti. Slednje pa po prepričanju IP zahteva od organa ustvarjanje novega dokumenta, kar presega okvir pravice dostopa do informacij javnega značaja. Kljub temu pa zgolj dejstvo, da prosilca s svojimi zahtevami želita utemeljevati svoja pravna stališča glede zaključenega inšpekcijskega postopka in dela organ na splošno, samo po sebi še ne zadostuje za zlorabo pravice za dostop do informacij javnega značaja. V svoji praksi IP zlorabo pravice prizna pretežno v primerih, ko uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja do te mere obremenjuje organ, da so s tem kršene pravice tretjih oziroma je ogrožen javni interes. IP je na primer v preteklosti že ugotovil, da sta ista prosilca s svojimi zahtevami izdatno obremenjevala organ in s tem zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja. Tak je bil primer, ki ga navaja organ v izpodbijani odločbi IP št. 090-117/2012/3, z dne 20. 6. 2012, ko je organ od prosilcev v obdobju od dne 6. 12. 2011 do dne 4. 4. 2012 prejel 69 pisnih vlog in medtem le v letu 2012 še dodatnih 322 e-sporočil. Podobno izhaja tudi iz zadeve IP št. 090-86/2013 z dne 28.11.2014, ko je IP odločal o 7 odločbah organa, s katerimi je odločil o skupno 104 vlogah prosilcev. V navedenih primerih je bilo ugotovljeno, da sta prosilca presegla meje upravičenja, ki jima jih dopušča ZDIJZ, saj bi reševanje njunih zahtev predstavljalo takšno obremenitev za organ, da bi bile ogrožene pravice tretjih. Ob tem pa je treba ugotoviti, da predmetna zadeva ne terja od organa takšne obremenitve, kot bi jo terjala obravnava prosilcev v prej navedenih dveh primerih. V predmetnem postopku je organ obravnaval sedem zahtev, ki se nanašajo na 34 informacij javnega značaja, za katere je bilo večinoma ugotovljeno, da ne obstajajo. Naveden obseg pa prepričanju IP ne zadošča za ugotovitev, da prosilec zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja. Organ tudi ni izkazal, da bi dinamika (in pogostost) vlaganja zahtev istih prosilcev v zadnjem obdobju (v letu 2016) tako obremenjevala delo organa, da bi bile s tem ogrožene pravice tretjih oziroma javni interes. Iz navedenih razlogov IP ugotavlja, da pogoji za priznanje zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru niso izpolnjeni. IP se zato v nadaljevanju opredeljuje do vsebine zahtev prosilcev.2. Informacije javnega značajaIz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP ugotavlja, da sta prosilca v zahtevah z dne 24. 6. 2016, 11. 7. 2016 in 2. 7. 2016 v delu Ad. 4, 5, 6, 7 in 8 zahtevala dokumente v zvezi z aplikacijo testa javnega interesa na splošno v inšpekcijskih zadevah in konkretno v inšpekcijski zadevi, ko je bila izvedena rušitev objekta na …. IP ugotavlja, da navedeni dokumenti ne obstajajo v materializirani obliki. Na podlagi pregleda preteklih postopkov dostopa do informacij javnega značaja istih prosilcev pri organu je IP ugotovil, da sta prosilca navedeno dokumentacijo (v zvezi z izvedbo testa javnega interesa na splošno in v konkretnem primeru) zahtevala že večkrat. V teh zadevah je bilo večinoma odločeno, da dokument pri organu ne obstaja, zato so bile zahteve zavrnjene. O podobni zahtevi je odločil v drugostopenjskem postopku tudi IP z odločbo št. 090-236/2015 z dne 11. 11. 2015, v kateri je obrazložil, da gre v primeru zahtevanih meril za izvedbo testa interesa javnosti za tako imenovani pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak mu je treba v vsakem posamičnem, konkretnem primeru, dati pravi pomen z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. IP ugotavlja, da ko prosilca formulirata zahtevo na način, da zahtevata npr. »dokument, ki izkazuje, da … predstavlja nevarnost za zdravje ljudi«, »ogroža javni red in mir«, »javno varnost«, itd., dejansko ne zahtevata dokumentov, temveč pravno argumentacijo glede zakonitosti postopanja v konkretni inšpekcijski zadevi. IP ob tem ponovno poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni namenjena temu, da organi prosilcem podajajo pojasnila in argumentirajo izvajanje svojih postopkov, temveč zgolj pridobitvi že obstoječih dokumentov. Glede na navedeno IP zaključuje, da dokumenti, ki sta jih prosilca zahtevala v zahtevah z dni 24. 6. 2016 in 11. 7. 2016, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki. Enako IP ugotavlja glede zahtev: z dne 2. 7. 2016 v delu Ad. 4, 5, 6, 7 in 8 (v tem delu prosilca zahtevata dokumente, iz katerih bo razvidno, da je Iztok Rus v zadevi št. 356-02-72/2004, upošteval javno korist in nujne ukrepe v javnem interesu v skladu z ZUP in ZIN in ki izkazuje, kateri »javni koristi« sledi odločba št. 356-02-72/2004); in zahteve z dne 27. 6. 2016 (zahtevata dokument, iz katerega izhaja kdaj, ali in na kakšen način je Iztok Rus ugotovil, da je prosilec začel s pripravami za vselitev …). IP je ugotovil, da prosilca v navedenih vlogah zahtevata, da se organ opredeljuje in komentira izvedeni inšpekcijski postopek, kar pa presega okvir pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organi niso dolžni prosilcem podajati pojasnil in stališč glede zakonitosti vodenja svojih postopkov. Tudi v tem delu torej prosilca zahtevata dokumente, ki ne obstajajo v materializirani obliki.Podobno velja tudi glede informacij, ki jih prosilca zahtevata z zahtevama z dne 2. 7. 2016, (ena zahteva le v delu Ad.9) in se nanašajo na pridobitev: odločbe št. 356-02-72/2004, »iz katere bo razvidno, kdaj naj bi po mnenju pristojnega organa naslovnika le-ta postala dokončna/ pravnomočna in izvršljiva«,«; pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, »ki je veljal v času nastanka dokumenta IRSOP št. 0612-15/2012/31 z dne 18. 6. 2012«; pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, »ki je po pravnomočnosti oziroma dokončnosti Odločbe RS MOP št. 0612-160/2011-136 z dne 13. 3. 2012 veljal v času, ko je gradbeni inšpektor v oktobru 2010 pričel s prisilnim odstranjevanjem vseljenega stanovanjskega objekta na … v Ljubljani«; »sedaj še veljavnega«, oziroma »danes veljavnega« pravnomočnega oz. izvršljivega sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004. Po pojasnilih organa, sta prosilca odločbo št. 356-02-72/2004 in sklep o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, prejela tako kot zavezanca iz konkretnega inšpekcijskega postopka, kot tudi kot prosilca po ZDIJZ (dopis organa št. 090-18/2011/213 z dne 16. 11. 2011). Iz pritožbe prosilcev izhaja, da je bila izrečena ničnost sklepa o dovolitvi izvršbe (z odločbo št. 0612-160/2011-136 z dne 13. 3. 2012). Prosilca v pritožbi in vlogi z dne 2. 7. 2016 utemeljujeta, da izdana odločba in sklep nista predstavljala zakonite podlage za izvedbo rušitve objekta na …. IP ugotavlja, enako kot velja glede zahtev z dni dne 24. 6. 2016, 11. 7. 2016 ter 2. 7. 2016 (Ad 1-8), da prosilca zahtevata utemeljevanje in pravna stališča organa glede veljavnosti odločbe št. 356-02-72/2004 in sklepa o dovolitvi izvršbe št. 356-02-72/2004, glede na novo pravno stanje po izdani odločbi, s katero se je ugotovila ničnost sklepa o dovolitvi izvršbe. Glede na navedeno, utemeljitve, ki jih zahtevata prosilca, presegajo upravičenja, ki izvirajo iz pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj terjajo ustvarjanje novega dokumenta. Navedeni dokumenti torej ne obstajajo v materializirani obliki.Glede zahteve z dne 4. 7. 2016, ko sta prosilca zahtevala fotokopijo dokumenta št. 0612-158/2014-17 z dne 26. 8. 2015, pa IP ugotavlja, da dokument s to številko pri organu ne obstaja. Prosilca v vlogi z dne 4. 7. 2016 navajata tudi številko zadeve Državnega pravobranilstva v zvezi z njunim zahtevkom glede odškodnine, vendar IP ne more ugotoviti, na kateri dokument iz navedene zadeve se zahteva nanaša, saj iz opisa ne izhajajo okoliščine, ki bi opredeljevale določen dokument v tej zadevi. Posledično IP ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Glede informacij, ki sta jih prosilca zahtevala z zahtevo z dne 2. 7. 2016, v delu Ad.1, Ad. 2 in Ad 3, ki se nanašajo na koordinacijo dela v zvezi z upravnimi izvršbami v letu 2010, ko je bila izvedena tudi rušitev objekta na …, je IP ugotovil, da dva dokumenta, s katerima organ razpolaga, lahko deloma ustrezata zahtevi prosilcev:- e-sporočilo z dne 6. 4. 2010; upravne izvršbe 2010 – določitev terminov po OE, napotki, tabele- e-sporočilo z dne 21. 4. 2010; pogodba z izvajalcem upravnih izvršb 2010;Ista dokumenta nedvomno ustrezata zahtevi prosilcev z dne 27. 6. 2016, ko sta zahtevala »okrožnico posredovano vsem gradbenim inšpektorjem IRSOP z določitvijo razporeda po tednih za izvedbo upravnih izvršb po drugi osebi za leto 2010« in »okrožnico posredovano vsem gradbenim inšpektorjem IRSOP s katero je bila vsem inšpektorjem IRSOP razposlana pogodba z izvajalcem upravnih izvršb za leto 2010«. Zgoraj navedena elektronska sporočila brez dvoma izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacij javnega značaja. Organ namreč z njima razpolaga in obstajajo v materializirani obliki.IP dodaja, da elektronski dopis z dne 21. 4. 2010 v prilogi vsebuje pogodbo z izbranim izvajalcem upravnih izvršb za leto 2010, ki je prosilec v tem postopku ni zahteval, zato je predmet zahteve tega postopka le navedeno elektronsko sporočilo z dne 21. 4. 2010.3. Izjema varstva osebnih podatkov in delni dostopIP ugotavlja, da navedena elektronska sporočila vsebujejo nekatere varovane osebne podatke, ki jih ni dopustno razkriti javnosti. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ zavrne dostop do osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz e-sporočila z dne 21. 4. 2010, pogodba z izvajalcem upravnih izvršb 2010 izhajajo ime in priimek kontaktne osebe pri izvajalcu »Silva Bračko s.p.« in mobilne telefonske številke teh oseb. IP iz vpogleda v evidence AJPES ugotavlja, da sta ime in priimek oseb na navedenem dokumentu javno dostopna (gre za ime in priimek ustanoviteljice in prokurista podjetja Silva Bračko s.p.). Ime in priimek ustanovitelja in zastopnika predstavlja javni podatek, v skladu z 8. členom Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15). Za razkritje mobilnih telefonskih številk na e-sporočilu z dne 21. 4. 2010 pa IP ni našel ustrezne pravne podlage. Posledično je IP odločil, da mora organ prekriti mobilne telefonske številke navedenih oseb, ker jih v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) ni dopustno razkriti javnosti (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).Drugih izjem glede zahtevanih elektronskih sporočil pa IP ni zaznal, organ pa jih v postopku tudi ni zatrjeval.4. SklepnoV skladu z zgoraj navedenimi ugotovitvami je IP zaključil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, zato je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil pritožbi prosilca in v delu, ki se nanaša na posredovanje navedenih dveh e-sporočil (z dne 6. 4. 2010 in 21. 4. 2010), odpravil odločbo prve stopnje in sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil, vendar iz drugih razlogov, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe (ne zaradi zlorabe pravice po 5. členu ZDIJZ, temveč zato, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ).Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalca Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka