dekorativna slika

Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve-Policija

+ -
Datum: 22.09.2016
Številka: 090-186/2016
Kategorije: Osebni podatek, Ali gre za zlorabo pravice
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala razporeditve delovnega časa za dva policista. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilka se je pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da gre v primeru zahtevanih podatkov za osebne podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, torej za izjemo od izjeme varstva osebnih podatkov, zato je pritožbi prosilke ugodil in organu naložil posredovanje zahtevanih podatkov.

ODLOČBA:Številka: 090-186/2016/3                                               
Datum: 23. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi ………………………….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 8. 2016, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-46/2016/13 (22-11) z dne 11. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo                                                         O D L O Č B O:1.     Pritožbi prosilke z dne 3. 8. 2016 se ugodi in se 2. točka odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-46/2016/13 (22-11) z dne 11. 7. 2016, odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati kopijo razporeditve delovnega časa za ……… in ……………….., od 19. 6. 2015 do vključno 5. 6. 2016 (dan in ura prihoda ter odhoda).
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 5. 6. 2016 na organ naslovila zahtevo, v kateri je izrazila svoje mnenje o delu policije ter zahtevala, da ji organ posreduje bruto zaslužek in razporeditev delovnega časa od 19. 6. 2015 do 5. 6. 2016 za policista ………….. in ……………... Organ je dne 11. 7. 2016 izdal odločbo št. 090-46/2016/13 (22-11), s katero je zahtevi prosilke delno ugodil – prosilki je posredoval bruto zneske plač, zavrnil pa je posredovanje fotokopije razporeditve delovnega časa za ……………. in …………….. Organ je glede zavrnilnega dela izpodbijane odločbe v obrazložitvi zapisal, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja lahko odreče zaradi zlorabe te pravice, saj pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Peti odstavek 5. člena ZDIJZ tako določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Zloraba pravice je torej prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med samo ne izključujeta. Zloraba pravice je v strokovni literaturi opredeljena tudi kot vsako ravnanje, ko se subjekt sicer giblje v pravno priznanih mejah pravice, vendar pravico uresničuje z namenom nekomu škodovati, ali na način, ki je za drugega manj ugoden od kakšnega drugega, ali v pomanjkanju zakonitega interesa ali v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Organ je navedel, da je osnovno poslanstvo policije zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Iz navedenih temeljnih dolžnosti policije izhajajo naloge policije, ki so določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 - popr., v nadaljevanju: ZNPPol), med katerimi organ izpostavlja varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja Ijudi, vzdrževanje javnega reda, in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov. Organ je v izpodbijani odločbi ocenil, da prosilka z obravnavanimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja ne ravna v skladu z namenom pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ meni, da prosilka z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi z drugimi vlogami, želi vršiti »pritisk« na policiste in svoje zahteve ne podaja z namenom izvrševanja funkcije nadzora nad delom policije. Organ nima nobenega namena, da bi prosilki kratil pravico do informacij javnega značaja oziroma pravico do obveščenosti po drugih pravnih podlagah (organ ima predvsem v mislih pravne podlage po ZNPPol in Uredbo o upravnem poslovanju), saj je prosilki že podajal tudi vsebinske odgovore, vendar pa je organ glede obravnavane vloge prosilke ugotovil, da prosilka uresničuje pravico v pomanjkanju zakonitega interesa oziroma z namenom škodovati organu.Policija ima pravico in dolžnost, da varuje življenje, osebno varnost in premoženje Ijudi, vzdržuje javni red in preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške, ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in prekrškov, ta pravica pa je v konkretni obravnavani vlogi prosilke prišla v kolizijo s pravico prosilke dostopa do informacij javnega značaja. Organ je na podlagi navedenega ocenil, da je imela/ima prosilka s podanimi vlogami namen »vplivati« na izvajanje policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, ki jih policisti izvajajo tudi zoper prosilko in da prosilka uresničuje pravico do dostopa do informacij javnega značaja v pomanjkanju zakonitega interesa oziroma z namenom škodovati organu. Na podlagi navedenega je organ ocenil, da so podani pogoji, določeni v petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Organ je izvajal tudi preizkus z ustavnopravnega vidika. Kot izhaja iz prakse Ustavnega sodišča RS, je omejitev ustavnih pravic dopustna, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi - kadar je varstvo javne koristi ustavno dopusten cilj bodisi neposredno bodisi posredno - da se prek nje varujejo pravice drugih). Poleg tega morajo biti izpolnjeni trije pogoji: poseg mora biti nujen in primeren za dosego zasledovanega cilja, teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico pa proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Organ v konkretnem primeru meni,  da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja, prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo v okviru in na podlagi ustave in zakonov (120. člen Ustave RS). Ravnanje prosilke predstavlja oviro za izpolnjevanje te dolžnosti organa, saj prosilka s svojimi vlogami želi vplivati na izvajanje policijskih pooblastil in uradnih nalog policistov, ki delujejo na območju, kjer stanuje prosilka. Organ je ocenil, da je zavrnitev zahteve prosilke iz razloga, da gre za zlorabo pravice, nujen in primeren ukrep za dosego ustavno varovanih ciljev.Prosilka je zoper odločbo organa št. 090-46/2016/13 (22-11) z dne 11. 7. 2016 pravočasno vložila pritožbo, v kateri je najprej izrazila svoje mnenje o delu organa in uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, na koncu pa zapisala, da želi prejeti vse neposredovane informacije, ki jih je zahtevala. V pritožbi je zahtevala tudi, da naj ji organ posreduje še podatek o zaslužku uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 22. 8. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba je utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke o delu organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilka v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o delu organa in njegovih zaposlenih, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.IP ugotavlja tudi, da je prosilka s pritožbo razširila zahtevo, in sicer je organ pozvala, naj ji posreduje še podatek o zaslužku uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja pri organu. IP je v tem delu pritožbo prosilca obravnaval kot novo zahtevo, saj lahko stranka v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP postavljeni zahtevek razširi ali spremeni le do izdaje odločbe (oziroma odločitve – posredovanja dokumentov) na prvi stopnji. Pravica prosilke razširiti zahtevek z dne 5. 6. 2016, je z izdajo izpodbijane odločbe organa torej prenehala dne 11. 7. 2016. Ker organ s pritožbo prosilke razpolaga in je že seznanjen, da je prosilka v pritožbi razširila zahtevo, IP pritožbe ni ponovno posredoval organu. Organ mora del pritožbe prosilke, kjer je zahtevala podatek o zaslužku uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, obravnavati kot novo zahtevo in o njej odločiti v samostojnem postopku.V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je vprašanje, ali je zahtevana informacija – razporeditev delovnega časa javnega uslužbenca, prosto dostopna informacija javnega značaja. Dokument, ki je predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku, je razpored delovnega časa za ………….. in ……………… (oba javna uslužbenca – policista).  Osebni podatkiOb vpogledu v razpored delovnega časa za …………….. in ……………… v obliki tabele, ki ga je IP posredoval organ, je  IP ugotovil, da vsebuje naslednje osebne podatke posameznikov, javnih uslužbencev: identifikacijsko številko javnega uslužbenca, dan prisotnosti na delovnem mestu (datum), prihod na delo (ura), odhod z dela (ura) ter datum vpisa. IP je zato presojal, ali je za, v prejšnjem odstavku navedene osebne podatke, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih uslužbencev, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).Prav tako gre v primeru dneva ter ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca, za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, podredno tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato so ti podatki javno dostopni. Da so dnevi in ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP odločil že v primeru št. 090-21/2009/7 dne 29. 1. 2010, kateremu sledi vsa nadaljnja praksa IP v enakih primerih (torej odločanje o evidencah prisotnosti javnih uslužbencev).IP ob že napisanih argumentih v odločbi št. 090-21/2009/7 dne 29. 1. 2010 še dodaja, da razporeditev delovnega časa javnih uslužbencev ureja Uredba o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr. in 28/16, v nadaljevanju Uredba), ki določa delovno obveznost javnih uslužbencev ter druge obveznosti v zvezi s prisotnostjo javnega uslužbenca na delovnem mestu. Uredba v 20. členu recimo določa dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela. Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Evidenca prisotnosti in odsotnosti z dela delodajalcu služi tudi za obračun plače (poraba javnih sredstev). Evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela je na podlagi navedenega nedvomno v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato ne predstavlja varovanih osebnih podatkov javnih uslužbencev, temveč prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru Organ je zavrnitev do zahtevanega razporeda delovnega časa v izpodbijani odločbi utemeljeval predvsem z zlorabo pravice po ZDIJZ, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do te možne izjeme od prostega dostopa do zahtevane informacije.IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe, prevlado slednji. IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju. Pri tem je IP, upoštevaje navedbe organa v izpodbijani odločbi, presojal odnos med pravico prosilca dostopati do informacij javnega značaja ter dolžnostjo in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. ZDIJZ ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, npr.: -       ponavljajoče se vloge za isto s pavšalnimi navedbami (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008); -       zloraba pravice do pritožbe je med drugim podana tedaj, ko je pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012); -       vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009); -       z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več kot 100 vloženih zahtev za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in 322 elektronskih sporočil, poslanih odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večina z žaljivo vsebino, posredovane tudi drugim državnim organom,… (Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013). V obravnavanem primeru gre sicer za eno zahtevo, ki jo je prosilka posredovala organu, vendar za organ predstavlja zlorabo pravice predvsem vsebina, ki jo je zahtevala. Organ trdi, da v primeru, če bi se prosilka seznanila z vsebino, ki jo zahteva, organ ne bi mogel več opravljati nalog in dolžnosti, ki mu jih nalagata Ustava in zakon. Konkretne zahteve prosilke po mnenju IP ni mogoče oceniti kot pretiranega vlaganja vlog oziroma zahtev, čeprav je organ omenil, da je prosilka zahteve že vlagala (vendar niso predmet tega postopka). Prosilka tudi ne zahteva obsežne dokumentacije, da bi bilo mogoče govoriti o prekomernem številu dokumentov (dokument vsebuje 9 strani). Prav tako je potrebno upoštevati, da gre za dokumente, ki so praviloma javno dostopni (kot je bilo že obrazloženo zgoraj). Določeni podatki o javnih uslužbencih so torej vedno javni, zato po mnenju IP že zato ne moremo govoriti o koliziji dveh pravic, ki se med seboj izključujeta, oziroma o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ni namreč mogoče oceniti, da se pravica dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, saj je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, še posebej pri porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, in zahteva se nanašata točno na takšne podatke. Za konkretni pritožbeni postopek tudi niso relevantne navedbe organa, kakšne cilje prosilka s pridobitvijo dokumenta zasleduje. Kot že navedeno, ZDIJZ od prosilcev ne zahteva, da bi sploh navedli cilje, ki jih z dostopom do informacij javnega značaja želijo doseči, niti ti cilji ne smejo vplivati na odločitev organa, da dostop omogoči (ali zavrne). Tudi navedbam organa, da je očiten namen prosilke, da bi ohromila njegovo delovanje oziroma vplivala na izvajanje policijskih nalog, ki jih organ izvaja tudi zoper prosilko, nikakor ni mogoče slediti. Predvsem pa organ ni izkazal, da bi obstajala kakršnakoli  konkretna korelacija prav med obremenjenostjo organa na področju dostopa do informacij javnega značaja in področjem nadzora oziroma izvajanjem njegovih zakonitih nalog po ZNPPol oz. da organ teh nalog dejansko ne bi mogel več izvajati zaradi (ene) vložene zahteve prosilke. Zahtevani podatki tako po mnenju IP ne vplivajo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov. Po mnenju IP je potrebno upoštevati še določbe ZUP, ki se uporablja v zadevah dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno. Eden temeljnih ciljev splošnega upravnega postopka je zavarovati šibkejšo stranko, to je tistega, ki v tem postopku uveljavlja svojo pravico ali varuje svojo pravno korist oziroma se mu nalaga določena obveznost. Iz 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi) tako izhaja, da je organ dolžan svoje delo organizirati na način, ki omogoča vsem strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer lahko izvaja ukrepe in sprejema odločitve, s katerimi zagotovi, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, kot že navedeno, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov. Da bi se ta cilj dosegel, so tudi pravice strank omejene. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. IP ocenjuje, da vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja v obravnavanem primeru ni mogoče opisati kot ravnanje, ki ne predstavlja poštene uporabe pravic. Osebni interesi prosilca, zaradi katerih je vložil predmetne zahteve, pri presoji upravičenosti do dostopa niso pravno relevantni, saj se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes. IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da prosilka v primeru vložitve obravnavane zahteve ni prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ni ravnala v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja in tako ni izvršila ravnanja, ki bi predstavljalo zlorabo pravice. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilka s svojim ravnanjem očitno prestopila meje pravice dostopa do informacije javnega značaja in posegla v pravice organa in njegovih zaposlenih. Izhajajoč iz navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

svetovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka