Prosilec - Generalni sekretariat Vlade RS
+ -Številka: 090-185/2016
Kategorije: Davčna tajnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je zahteval neanonimizirano verzijo odločb, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani v zvezi z izvajanjem nadzora nad davčnimi zavezanci, ki so poslovali s t.i. »davčnimi oazami«. Prosilec se je pri tem skliceval na prevladujoč interes javnosti za razkritje. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da prevladujoč interes javnosti ni podan, hkrati pa so bili glede posameznih zahtevanih odločb uporabljeni podatki od tujih davčnih organov, glede katerih ni dopustno ugotavljati obstoja prevladujočega interesa javnosti (3. al. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ). IP je v pritožbenem postopku odločil, da iz obrazložitve odločbe ni razvidno niti kateri postopki v zvezi z zahtevanimi odločbami so že pravnomočno končani (kar preprečuje aplikacijo testa prevladujočega interesa javnosti po 5. al. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ) niti katere odločbe oziroma podatki iz zahtevanih odločb so bili pripravljeni na podlagi podatkov iz tujine(3. al. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ). Izpodbijane odločbe se posledično ni dalo preizkusiti, zato je IP vrnil zadevo v ponovno odločanje organu prve stopnje.ODLOČBA:Številka: 090-185/2016/6Datum: 22.9.2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 27. 7. 2016 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 09001-25/2016/5 z dne 21. 7. 2016, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 27. 7. 2016 zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 09001-25/2016/5 z dne 21. 7. 2016 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je od Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) dne 12. 5. 2016 zahteval elektronske kopije odločb, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani, pod povezavo:http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/preiskave/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=4519&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=157bcaab51ca2d6019d1f2731e5bc422 brez prekritih podatkov davčnih zavezancev, ki jim je bil davek odmerjen. Prosilec pojasnjuje, da gre za 100 odločb, s katerimi je bil odmerjen najvišji davek pravnim osebam. Objavljene odločbe so v anonimizirani obliki (s prekritimi podatki davčnih zavezancev, ki jim je bil odmerjen davek), prosilec pa je zahteval odločbe brez prekritih podatkov, kar naj bi omogočilo javno razpravo na temo »odtekanja denarja v davčne oaze«. V svoji zahtevi je zatrjeval prevladujoč javni interes za razkritje davčnih dolžnikov, kar je utemeljeval s pomenom tematike (odtekanje velikih količin denarja v davčne oaze predstavlja hudo breme za družbo) in aktualno prakso FURS v zvezi z ažurnim javnim objavljanjem davčnih dolžnikov. Predlagal je tudi, da FURS njegovo zahtevo odstopi v reševanje Vladi RS na podlagi drugega odstavka 21. člena ZDIJZ.V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 21. člena ZDIJZ je o zahtevi odločila Vlada RS, ki je z izpodbijano odločbo zavrnila dostop do zahtevanih dokumentov. Organ je odločil, da se dostop zavrne zaradi izjeme kršitve davčnega postopka oziroma davčne tajnosti (5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), hkrati pa, da ni podan javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ utemeljil s tem, da zahtevani podatki vsebujejo podatke v zvezi z davčno obveznostjo za davek, kar po prvem odstavku 15. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljevanju ZDavP-2) predstavlja zaupen podatek. Zahtevane odločbe pa nosijo tudi vidno oznako »DAVČNA TAJNOST«. Organ je v izpodbijani odločbi dalje utemeljil tudi, zakaj ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Pojasnil je, da so bile odločbe o odmeri davka izdane v okviru opravljanja nadzorov poslovanja z davčno ugodnejšimi območji. Objavljene odločbe so bile izdane zavezancem, ne glede na to ali so ugotovljene nepravilnosti izhajale s področja poslovanja z davčno ugodnejšimi območji ali pa so bile tekom nadzora ugotovljene kršitve z drugih področij poslovanja (npr. odplačevanje DDV, izplačila dohodkov fizičnim osebam, nenapovedani dohodki). Z objavo je po mnenju organa FURS zadostil potrebam po informiranju javnosti glede izvajanja nadzora nad plačevanjem davkov tistih podjetij, ki domnevno poslujejo z davčno ugodnejšimi območji, kar je v povezavi z afero panama papers, ki jo navaja tudi prosilec. Po mnenju organa razkritje zahtevanih dokumentov ne bi prispevalo v boljši javni razpravi, saj temu zadošča že trenutna objava. Organ poudarja tudi, da zahtevanih podatkov ni dopustno razkriti tudi zato, ker so bili v posameznih nadzorih uporabljeni tudi podatki, pridobljeni iz tujine, ki jih na podlagi 3. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti, kljub morebitnem obstoju prevladujočega interesa javnosti. Organ navaja, da so bili podatki pridobljeni na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost in Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS. V zvezi s tem organ dodatno utemeljuje, da že iz navedenih evropskih pravnih virov izhajajo posebne zahteve za varstvo podatkov o zavezancih, ki se pridobijo iz tujine (55. člen Uredbe 904/2010 in 16. člen Direktive 2011/16/EU), varstvo zavezancev pa je preneseno tudi v slovenski pravni red (252. člen ZDavP-2). Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 27. 7. 2016. V pritožbi se je opredelil do ugotovitev iz obrazložitve izpodbijane odločbe. V zvezi z ugotovitvijo organa, da javna objava zahtevanih informacij ne bi pripomogla širši javni razpravi, prosilec zatrjuje, da je FURS s prekritjem podatkov celo znatno omejil javno razpravo, ker je onemogočil prosilca (kot novinarja), da dolžnike vpraša po razlogih za izogibanje davku. Aktualna javna debata, ki naj bi se odvijala okrog vprašanj, kdo so ti davčni dolžniki, brez informacij javnega značaja od FURS sloni na špekulacijah. Prosilec meni, da bi moral organ v konkretnem primeru upoštevati ureditev po ZDIJZ in zahtevane podatke razkriti na podlagi prevladujočega javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. V pritožbi dalje prosilec utemeljuje prevladujoč interes javnosti, s tem, da potrebujejo državljani za učinkovito izvajanje nadzora nad ravnanjem oblasti relevantne informacije. Pri tem pa, po mnenju prosilca, organ ne sme zavrniti dostopa do podatkov na podlagi predvidevanj o reakcijah ljudstva na razkritje zahtevanih informacij in posledične stigmatizacije davčnih dolžnikov. Dalje prosilec ugotavlja, da argument organa o absolutno varovanih podatkih po 3. alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne zdrži. Prosilec meni, da če bi šlo za takšne podatke, potem ne bi bila dopustna niti objava anonimiziranih odločb, saj se v njih razkriva po vsebini iste podatke glede katerih je po evropski in slovenski zakonodaji urejeno posebno varstvo. Prosilec ob tem navaja, da se pritožuje zgolj glede zavrnitve dostopa do nazivov slovenskih pravnih oseb, ki jim je FURS izdal odločbo, oziroma nazivov pravnih oseb, ki imajo poslovni naslov v Sloveniji, ne pa tudi glede v objavljenih odločbah navedenih nazivov tujih pravnih oseb. Z dopisom št. 09001-25/2016/7 z dne 10. 8. 2016 je organ pritožbo odstopil v reševanje IP. Na pritožbo je podala odgovor tudi Finančna uprava RS v dopisu št. 090-48/2016-16 z dne 8. 8. 2016. V odgovoru FURS objasni, da je bil namen objave anonimiziranih odločb predvsem v krepitvi transparentnosti in predvidljivosti odločanja FURS v konkretnih primerih, ko so v postopkih nadzora zavezanci, ki poslujejo z davčno ugodnejšimi območji. FURS meni, da zgolj zaradi zanimivosti tematike, ki je postala aktualna z zadevo »Panama papers«, ni mogoče enostavno zaključiti, da je podan interes javnosti za razkritje davčne tajnosti. Slednjo namreč varujejo določbe ZDavP-2, ki preprečujejo posredovanje podatkov o posameznih davčnih zavezancih. Dalje FURS meni, da je za predstavitev posledic izogibanja davkom s poslovanjem prek »davčnih oaz«, javnost ustrezno obveščena že s tem, da se seznani z učinkovitostjo delovanja FURS. Navaja, da je definicija javnega interesa opredeljena v 144. členu ZUP, ki je vezan na nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost, premoženje večje vrednosti, med katerimi je lahko tudi širša javna debata. Prosilec pa po mnenju FURS ne zasleduje razkritja informacij zaradi navedenih okoliščin temveč zaradi lastnega poslovnega interesa. FURS odgovarja tudi na očitke prosilca, da je že z objavo anonimiziranih odločb razkril podatke pridobljene od tujih držav. V zvezi s tem pojasnjuje, da varovani davčni podatki predstavljajo le podatke v zvezi s konkretnim davčnim zavezancem, teh pa z objavo anonimiziranih odločb niso razkrili. IP je s pozivom št 090-185/2016/2 z dne 5. 9. 2016 napovedal izvedbo in camera ogleda, na katerem je želel preveriti, ali so bili za pripravo zahtevanih odločb uporabljeni podatki iz tujine na podlagi 3. alineje 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. V pozivu je FURS pozval, naj pripravi relevantno dokumentacijo, iz katere izhaja, da so bile odločbe, ki so predmet tega postopka, izdane na podlagi davčnih podatkov iz tujine in zagotovi prisotnost oseb, ki imajo informacije o izvajanju konkretnih nadzornih postopkov. FURS je na poziv podal pojasnilo, iz katerega izhaja, da organ nima zbranih dokumentov o tem, katere odločbe so bile izdane na podlagi podatkov iz tujine. FURS pa tudi nima evidence o tem, kateri postopki so že pravnomočno končani. Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ zavrnil dostop, ker so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, hkrati pa, da ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dodatno je organ še pojasnil, da so izpolnjeni pogoji po 3. alineji 2. odstavka 6. člena ZDIJZ (pri izdaji odločb so bili uporabljeni podatki iz tujine, glede katerih ni dopustno uporabiti testa javnega interesa).IP meni, da organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, zato obrazložitev izpodbijane odločbe ni ustrezno konkretizirana, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Organ namreč ni konkretno ugotavljal, glede katerih podatkov (iz zahtevanih odločb o odmeri davka) je sploh dopustno aplicirati test javnega interesa, niti ni konkretno navedel razlogov za obstoj t. i. absolutnih izjem po ZDIJZ (3. in 5. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ), na katere se deloma sklicuje v izpodbijani odločbi. 1. Absolutne izjemeNa podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno določenih primerih v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Omenjeni primeri se med drugim nanašajo na:- podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države (3. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ);- podatke iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (davčna tajnost in tajnost davčnega postopka), razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku (5. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ).V navedenih primerih gre za t.i. absolutne izjeme, zato navedenih podatkov, kljub morebitnem obstoju prevladujočega interesa javnosti, ni dopustno razkriti prosilcu po ZDIJZ. Da bi zadostili kriteriju dopustnega posega v človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja, je treba navedene izjeme razlagati ozko (restriktivno). V skladu z načelom restriktivne razlage, pa bi moral organ v najmanjšem možnem obsegu omejiti človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja, s tem da še zavaruje absolutno varovane podatke. Izhajajoč iz navedenega bi moral organ natančno in konkretno ugotoviti, kateri od zahtevanih dokumentov izpolnjujejo navedene kriterije – torej v katerem delu zahtevanih odločb gre za absolutno varovane podatke. 2. Bistvena kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeIP ugotavlja, da se organ v odločbi ni konkretno spustil v presojo vsebine samih dokumentov. V konkretnem primeru bi moral organ, pred ugotavljanjem prevladujočega interesa javnosti za razkritje, najprej ugotoviti, katere dokumente je sploh dopustno razkrivati na podlagi prevladujočega interesa javnosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da »glede na to, da je šlo v postopkih v zvezi z zahtevanimi dokumenti za preverjanje poslovanja z davčno ugodnejšimi območji, torej drugimi državami, so bili v posameznih nadzorih uporabljeni tudi podatki, pridobljeni iz tujine…«. Iz citiranih navedb pa ni razvidno, v katerih »posameznih« nadzorih so bili uporabljeni podatki iz tujine in ali se morda med zahtevanimi dokumenti nahajajo tudi odločbe, ki so bile izdane v nadzornih postopkih, kjer niso bili uporabljeni podatki iz tujine. Organ tudi v nadaljevanju obrazložitve ne konkretizira svojih navedb, temveč zgolj opredeli pravne podlage, po katerih poteka mednarodna izmenjava podatkov v davčnih nadzorih podjetij, ki poslujejo z davčno ugodnejšimi območji. V nobenem delu obrazložitve torej organ ni utemeljil, v katerih odločbah, ki predstavljajo predmet zahteve prosilca, so bili uporabljeni podatki, ki ustrezajo kriterijem 3. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe dalje izhaja, da so bile »objavljene odločbe (ki so premet zahteve) izdane zavezancem, pri katerih je obveznost odmerjena, ne glede na to, ali so ugotovljene nepravilnosti izhajale s področja poslovanja z davčno ugodnejšimi območji«. Iz citiranih navedb torej ne izhaja konkretno, v katerih primerih so bili za odločanje podatki iz tujine sploh potrebni za odmero davka. Mogoče je namreč tudi sklepati, da so bile odločbe izdane tudi v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki jih organ ni ugotavljal na podlagi podatkov pridobljenih iz tujine. Ker torej navedbe v obrazložitvi niso konkretizirane, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP na podlagi obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne more preizkusiti, katere zahtevane informacije je dopustno razkriti na podlagi testa javnega interesa in katerih ne. Ob navedenem IP še ugotavlja, da iz pojasnil FURS tudi izhaja, da organ nima zbranih listin in drugih dokazov o tem, v kateri odločbi so dejansko bili uporabljeni podatki iz tujine. Po pojasnilu FURS se spisi z relevantno dokumentacijo nahajajo v fizični obliki pri različnih inšpektorjih po Sloveniji. Prav tako organ nima zbranih podatkov o tem, kateri postopki v zvezi z zahtevanimi podatki so že pravnomočno zaključeni. Na podlagi navedenih pojasnil, IP ugotavlja, da je organ zavrnil dostop na podlagi 3. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ po pavšalni oceni, ki ni temeljila na popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ker je torej organ o zadevi odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, svoje odločitve tudi ni mogel ustrezno obrazložiti. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:- razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;- ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;- razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;- navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;- razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in- razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.Na podlagi zgornjih utemeljitev IP ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno razvidno glede katerih zahtevanih dokumentov je organ štel, da je izpolnjen pogoj iz 3. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in glede katerih je dostop zavrnil dostop, ker je ugotovil, da ni prevladujočega interesa javnosti za razkritje (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Ob tem IP dodaja, da bi moral organ upoštevati tudi, ali so davčni postopki (v katerih so bile izdane zahtevane odločbe), že pravnomočno končani (5. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Slednjega pa v ugotovitvenem postopku na prvi stopnji organ ni preizkušal, zato je bilo tudi v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. IP posledično ugotavlja, da iz obrazložitve konkretno ne izhaja, v katerem delu (in ali sploh) so podani razlogi za zavrnitev zahteve na podlagi 3. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma razlogi na podlagi 5. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Obrazložitev izpodbijane odločbe torej ni konkretizirana, zato ne omogoča preizkusa (ali je test interesa javnost glede zahtevanih podatkov sploh dopustno uporabiti in v katerem delu), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.3. Navodila organu prve stopnje pri ponovnem odločanju IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.Organ je dolžan jasno opredeliti, glede katerih dokumentov, ki jih zahteva prosilec, je dopustno izvesti test interesa javnosti. V zvezi s tem mora organ najprej preveril okoliščine iz 5. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotoviti, kateri postopki v zvezi z zahtevanimi dokumentni so že pravnomočno končani. Dalje mora organ, v že pravnomočno končanih zadevah, preveriti okoliščine iz 3. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotoviti, katere odločbe so bile izdane na podlagi podatkov pridobljenih od tujih davčnih organov. Ugotovitve mora organ v obrazložitvi odločbe konkretno pojasniti, da bo iz te jasno izhajalo, katere informacije (zahtevane odločbe) predstavljajo informacije iz 3. alineje in 5. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ko bo organ razčistil dejansko stanje in ugotovil, kateri podatki iz zahtevanih odločb so absolutno varovani v smislu 3. in 5. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, bo glede preostalih informacij moral opraviti preizkus testa interesa javnosti. Pri izvedbi testa interesa javnosti mora organ upoštevati prakso IP in Upravnega sodišča RS. IP v zvezi s prakso izpostavlja odločbo IP št. 090-264/2014, z dne 7. 1. 2015, v kateri je IP ugotovil, da davčni podatki Doma upokojencev Ptuj, predstavljajo podatke glede katerih teče širša javna razprava, zato je podan prevladujoč interes javnosti za dostop do podatkov, ki sicer predstavljajo varovane podatke po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za utemeljitev širše javne razprave je IP v navedeni odločbi upošteval konkretne novinarske članke iz različnih medijev, ki so pisali na to temo.4. SklepnoGlede na vse navedeno iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka, zato se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev v ponovnem postopku mora organ sprejeti najkasneje v 30 dneh od prejema zadeve in izdati novo odločbo.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalca IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka