Seam d.o.o. - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-182/2016
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:Prosilka zahtevala dokument, ki izkazuje, v kateri fazi je trenutno inšpekcijski postopek v zvezi z nedovoljeno gradnjo – letni vrt ter prizidek gostilne. Prosilka je zahtevala tudi dokument, ki izkazuje, kdaj je bil začet inšpekcijski postopek in katera dejanja so bila opravljena. Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil in v obrazložitvi navedel, da se zahteva prosilke nanaša na zadevo organa št. 06122-3359/2013, v kateri pa inšpekcijska odločba še ni bila izdana in je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi. Ker je postopek še v ugotovitveni fazi, je organ ocenil, da bi posredovanje katerih koli dokumentov tega postopka prosilki lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku in je zato podan razlog iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka se je pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je pritožbi prosilke delno ugodil, saj je ugotovil, da popis inšpekcijskega spisa vsebinsko ustreza zahtevi prosilke, nikakor pa ne škodi izvedbi postopka. Glede preostalih dokumentov v spisu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil. ODLOČBA:
Številka: 090-182/2016/2Datum: 19. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 3. 8. 2016 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, št. 090-56/2016-2 z dne 15. 7. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 3. 8. 2016 se delno ugodi in se prva točka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-56/2016-2 z dne 15. 7. 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati (le) naslednje podatke na popisu spisa organa št. 06122-3359/2013: vrsto dokumenta, kratko vsebino ter številko zadeve. 2. Pritožba prosilke se zavrne glede (vseh) do dne 15. 7. 2016 obstoječih dokumentov v inšpekcijskem spisu: zapisnika št. 06122-3359/2013-1, pozivov za dostavo dokumentov ter pojasnil inšpekcijskega zavezanca. 3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne 15. 6. 2016 zahtevala dokument, ki izkazuje, v kateri fazi je trenutno inšpekcijski postopek v zvezi z nedovoljeno gradnjo – letni vrt ter prizidek gostilne ……. Prosilka je zahtevala tudi dokument, ki izkazuje, kdaj je bil začet inšpekcijski postopek in katera dejanja so bila opravljena. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo 090-56/2016-2 z dne 15. 7. 2016 in v obrazložitvi navedel, da v primeru, ko konkretna informacija zadosti vsem pogojem iz 4. člena ZDIJZ, se prosilcu omogoči dostop, razen v primeru izjem v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da se zahteva prosilke nanaša na zadevo organa št. 06122-3359/2013, v kateri pa inšpekcijska odločba še ni bila izdana in je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi. Ker je postopek še v ugotovitveni fazi, je organ ocenil, da bi posredovanje katerih koli dokumentov tega postopka prosilki lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku in je zato podan razlog iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se kot informacija javnega značaja ne posredujejo podatki, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zahtevani dokumenti so bili sestavljeni oz. pridobljeni v inšpekcijskem postopku. Inšpekcijski postopek je upravni postopek, v katerem organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih ali pravnih oseb oz. drugih strank na področju upravnega prava. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Za inšpekcijske postopke velja še Zakon o inšpekcijskem nadzoru - ZIN, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Nesporno je torej, da je inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji v skladu z določili ZGO, ZIN in ZUP, upravni postopek. Prvi pogoj je torej izpolnjen. Dokazovanje drugega pogoja, to je, da bo razkritje informacije škodovalo upravnemu postopku, pa zahteva izvedbo škodnega testa. Organ je zato pretehtal, ali bi razkritje informacij škodovalo izvedbi konkretnega inšpekcijskega postopka. Organ je, kot je bilo že navedeno, najprej ugotovil, da je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi in da o zadevi še ni bilo odločeno z upravnim aktom. Inšpektor namreč še ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne podatke za odločitev. Za pravilno odločitev mora biti dejansko stanje resnično ugotovljeno in v ta namen je potrebno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člen ZUP). Prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov pa bi lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj v tej fazi postopka dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni.Ker torej ugotovitveni postopek še poteka, bi s prezgodnjim posredovanjem informacij lahko v
javnost prišli pomanjkljivi ali napačni podatki, torej napačne informacije. Zato obstaja tveganje raznih pritiskov na inšpektorja, predvsem v luči čimprejšnjega ukrepanja, to je izdaje odločbe. Po mnenju organa bi bila kršena tudi temeljna načela ZUP - predvsem načelo samostojnosti pri odločanju, po katerem inšpektor samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja potrebna dejstva in okoliščine; načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, po katerem mora inšpektor pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, vendar ne na škodo drugih ali v nasprotju z javno koristjo (7. člen ZUP); načelo materialne resnice, po katerem mora inšpektor ugotoviti resnično dejansko stanje (1. odstavek 8. člena ZUP) in načelo proste presoje dokazov, po katerem inšpektor sam presodi, katera dejstva je šteti za dokazana (10. člen ZUP). Zaradi nepravilnega oz. nepopolnega razumevanja dokumentov in pritiskov javnosti bi bila možnost inšpektorja, da objektivno in pravilno odloči o stvari, bistveno otežena oz. zmanjšana.Razkritje do sedaj zbranih dokumentov v fazi, ko postopek še traja, bi lahko tudi resno
ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Zavezanci in druge osebe, ki bi v
konkretnih postopkih lahko nudile koristne informacije, bi namreč lahko prikrile ali celo uničile
določene dokumente ali informacije, pomembne za odločanje v inšpekcijskem postopku. Tako bi
bilo inšpektorju bistveno oteženo ali celo onemogočeno ugotoviti resnično dejansko stanje, ki je
predpogoj za izdajo zakonite in pravilne inšpekcijske odločbe. Gradbeni inšpektor namreč ne more
izdati odločbe na podlagi verjetno izkazanih dejstev, temveč mora ugotoviti resnično dejansko stanje in ga tudi dokazati. Zaradi tega, pa tudi zaradi pritiska javnosti, javnih razprav in raznih zaključkov (npr. v medijih), pa bi bila lahko izdana nepravilna ali nezakonita inšpekcijska odločba, ki bi jo nato pritožbeni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku pa inšpektor še vedno ne bi mogel izdati pravilne odločbe, če ne bi mogel pridobiti vseh potrebnih dokazov. Poleg tega bi se postopek po nepotrebnem podaljšal, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP), po katerem je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku in da se izda zakonita in pravilna odločba.Glede na navedeno je organ ocenil, da bi s posredovanjem zahtevane informacije,
še preden je o konkretni zadevi odločeno z upravnim aktom (ta mora biti zavezancem tudi vročen),
škodovalo nadaljnji izvedbi inšpekcijskega postopka. V navedenem primeru tudi interes javnosti po
razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku.Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo in navedla, da je seznanjena z dejstvom, da inšpekcijski postopek še ni končan, ne strinja pa se z obrazložitvijo organa, da bi razkritje zahtevanih dokumentov oz. podatkov škodovalo izvedbi inšpekcijskega postopka. Prosilka meni, da je organ svojo odločitev obrazložil zgolj s pavšalnimi navedbami, in sicer, da bi bili lahko posredovani podatki pomanjkljivi ali napačni, ter da obstaja tveganje pritiskov na inšpektorja v luči čimprejšnjega ukrepanja, prav tako pa obtožuje prosilko, da bo ta pridobljene listine zlorabila v drugih postopkih. Vse te navedbe organa ne morejo biti upoštevne. Že iz same narave inšpekcijskega postopka izhaja, da bi ob vsakem zahtevanju dostopa do dokumentov, pred končanjem postopka, lahko prišlo do posredovanja napačnih ali pomanjkljivih informacij, saj do izdaje končnega akta ni mogoče govoriti o popolno ugotovljenem dejanskem stanju. Posledično sklicevanje organa na to dejstvo ni relevantno. Če bi bil namen zakonodajalca preprečiti dostop do tovrstnih informacij, bi bilo v zakonu jasno zapisano, da v postopkih, ki še potekajo, ni mogoče posredovati informacij in dokumentov. Ker zakon tovrstne izjeme ne vsebuje, je potrebno v vsakem primeru posebej presojati, ali se lahko informacije posredujejo ali ne. V konkretnem primeru je organ zgolj navedel, da je postopek v teku in da so informacije lahko napačne ali pomanjkljive, ni pa opredelil, zakaj bi razkritje teh informacij škodilo konkretnemu postopku. Iz navedenega izhaja, da so navedbe organa zgolj pavšalne in namenjene neutemeljenemu izogibanju posredovanja informacij prosilcu. Nadalje organ navaja, da obstaja tveganje pritiskov na inšpektorja v luči čimprejšnjega ukrepanja. Prosilka vsekakor nima namena vplivanja na inšpektorja, želi se le seznaniti s potekom in stanjem postopka. Če bi želela prosilka vplivati na inšpektorja, bi to do sedaj že storila in ne bi bilo potrebe po zahtevanju dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako se lahko v dokumentih zakrije ime inšpektorja, saj ta informacija za prosilko ni relevantna. V skladu z izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je potrebno v vsakem konkretnem primeru oceniti obstoj konkretne in ne zgolj abstraktne možnosti nastanka škode. Organ v tem primeru tega, po mnenju prosilke, ni uspel izkazati, zato pogoji za izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso podani.Organ po prejemu pritožbe prosilke svoje odločitve ni nadomestil z novo oziroma prosilki ni posredoval dodatnih dokumentov, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z vso pripadajočo dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Prosilka izpodbija odločbo organa, s katero je organ njeno zahtevo zavrnil, v celoti.Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, se zahteva nanaša na inšpekcijski postopek št. 06122-3359/2013, katerega obstoječe dokumente je organ, hkrati s popisom spisa, posredoval IP. IP je ugotovil, da organ v predmetnem inšpekcijskem postopku razpolaga z naslednjimi zahtevi prosilke vsebinsko ustreznimi dokumenti: zapisnikom št. 06122-3359/2013-1, pozivi za dostavo dokumentov, popisom spisa in pojasnili, ne razpolaga pa z odločbo. IP je po vpogledu v posredovano dokumentacijo v zadevi št. 06122-3359/2013 in popis spisa, ugotovil, da odločba v času odločanja organa prve stopnje (še) ni bila izdana, s čimer se strinja tudi prosilka. Glede obstoječih dokumentov pa je organ prosilki zavrnil prost dostop zaradi izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podana navedena izjema. Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Gre za izjemo varstva upravnih postopkov, za obstoj katere morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku; - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka. IP je torej ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa za obstoječe dokumente (navedene zgoraj) izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek inšpekcijskega nadzora je sicer posebne vrste upravni postopek. ZIN v določbah prvega in drugega odstavka 3. člena predmetnega zakona namreč določa: »Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.«. Posebni zakon v obravnavanem primeru je Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13 in 19/15, v nadaljevanju: ZGO-1).Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in se uvede po uradni dolžnosti, se je v skladu s 127. členom ZUP inšpekcijski postopek št. 06122-3359/2013 začel z inšpekcijskim ogledom, torej ko je pristojni inšpektor opravil prvo dejanje, v obravnavanem primeru inšpekcijski ogled. Postopek pa v času izdaje odločbe še ni bil zaključen, ne z odločbo in ne s sklepom o ustavitvi postopka, kar pomeni, da je postopek št. 06122-3359/2013 še v teku, s čimer je izpolnjen prvi pogoj za izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.V nadaljevanju je IP presojal še obstoj drugega pogoja – torej, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnega postopka št. 06122-3359/2013. IP je na podlagi pregleda posredovane dokumentacije ocenil, da je organ izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bili zapisnik št. 06122-3359/2013-1, pozivi za dostavo dokumentov ter pojasnila posredovani javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz zapisnika št. 06122-3359/2013-1 in iz pozivov za dostavo podatkov in dokumentov. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da pristojni inšpektor še ugotavlja dejansko stanje v zvezi z gradnjo prizidka. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko tudi po mnenju IP, ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v predmetnih inšpekcijskih postopkih. Skratka, seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi nedvomno negativno vplivalo na tek samega postopka (z informacijami bi se lahko seznanile priče, ki še niso bile zaslišane, ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj,...), posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in odločitev inšpektorja. IP se prav tako strinja z oceno organa, da gre za zahteven upravni postopek, v katerem mora inšpektor še ugotoviti resnično dejansko stanje ter presoditi o morebitnih nepravilnosti in upravnih ukrepih, zato bi lahko razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi posledično lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe, ki (še) ni bila izdana.Vse navedeno je IP vodilo do zaključka, da bi v trenutni fazi postopka za njegovo izvedbo lahko nastala škoda, če bi se z zapisnikom št. 06122-3359/2013-1, pozivi za dostavo dokumentov in pojasnili seznanila prosilka oziroma javnost. V konkretnem primeru je torej organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku, in se zato ne more strinjati z navedbami prosilke, da organ ni konkretno izkazal možnosti nastanka škode za izvedbo inšpekcijskega postopka. IP se strinja z navedbami organa, da bi bila v obravnavanem primeru, torej v tej fazi inšpekcijskih postopkov, škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami javnega značaja.Upoštevajoč navedeno je treba pritrditi odločitvi organa, da so na dan izdaje izpodbijane odločbe zapisnik št. 06122-3359/2013-1, pozivi za dostavo dokumentov in pojasnila inšpekcijskega zavezanca dejansko izpolnjevali vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za navedene dokumente ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.IP pa se ne strinja z odločitvijo organa, da bi z razkritjem samega popisa spisa oziroma naslednjih podatkov na popisu spisa: vrste dokumenta, kratke vsebine in številke inšpekcijskega postopka (torej podatkov, ki se vsebinsko nanašajo na zahtevo prosilke), nastala škoda izvedbi inšpekcijskega postopka št. 06122-3359/2013-1. Glede navedenih podatkov popisa spisa organ, po mnenju IP, ni izkazal škode, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku. Ker organ glede prostega dostopa do popisa spisa št. 06122-3359/2013-1, ni uspel izkazati obstoja izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP presojal obstoj drugih izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da te ne obstajajo.Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, zato je odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilki dolžan posredovati popis spisa, na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede dokumentov, pri katerih je ugotovil obstoj izjeme varstva upravnega postopka) pa je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe)V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca |
|
|
| Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka |
|
|
|
|