+-Datum: 05.10.2016 Številka: 090-181/2016 Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Kršitev postopka POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval vse račune in poročila o delu , ki so nastali na podlagi določene pogodbe o avtorskem delu. Organ je zavrnil dostop do dokazil o opravljenem delu in do delov dokumentov, iz katerih je razvidno, kateri konkretni upravni postopki so bili predmet pravnega svetovanja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o delu prosilčeve zahteve že pravnomočno odločeno, zato je v tem delu po uradni dolžnosti odpravil izpodbijano odločbo in zavrgel zahtevo. Nadalje je v zvezi s presojano dokumentacijo IP ugotovil, da nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil. V preostalem delu je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-181/2016/5Datum: 6. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. ZUP, 2. odst. 251. čl. in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, p.p. 539, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 7. 2016, zoper odločbo, z dne 28. 6. 2016, št. 090-13/2016-2/601, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino št. 090-13/2016-2/601, z dne 28. 6. 2016, se delno ugodi in se izpodbijana odločitev delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, prosilcu posredovati fotokopije sledečih dokumentov:- poročilo o delu za obdobje od 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011 v celoti,- poročilo o delu za obdobje od 11. 1. 2012 do 31. 3. 2012 v celoti,- poročilo o delu za obdobje oktober 2011 do vključno 10. 1. 2012 v celoti,- celotna priloga poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od januarja do marca leta 2012, ki obsega 3 strani, pri čemer je organ dolžan prekriti:A) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v prvi vrstici na prvi strani,B) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v osemindvajseti vrstici na tretji strani,- celotna priloga poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od oktobra leta 2011 do januarja leta 2012, ki obsega 9 strani, pri čemer je organ dolžan prekriti:A) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v prvi vrstici na prvi strani,B) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v triintrideseti vrstici na prvi strani,C) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v četrti vrstici na drugi strani,D) telefonski številki, ki se nahajata v peti in šesti vrstici na tretji strani,E) e-naslov, ki se nahaja v rubriki email: v sedmi vrstici na tretji strani,F) e-naslov, ki se nahaja v rubriki To: v devetintrideseti vrstici na četrti strani,G) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v peti vrstici na šesti strani,- strani od 1 do vključno 6 priloge poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od dne 28. 6. 2011 do dne 14. 10. 2011, ki obsega 12 strani, pri čemer je organ dolžan prekriti:A) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v prvi vrstici na prvi strani,B) e-naslov, ki se nahaja v rubriki To: v šestnajsti vrstici na prvi strani,C) e-naslov, ki se nahaja v rubriki From: v devetintrideseti vrstici na drugi strani,D) e-naslov, ki se nahaja v rubriki CC: v sedmi vrstici na tretji strani,E) e-naslov, ki se nahaja v rubriki Od: v šestindvajseti vrstici na peti strani,2. V delu, v katerem je organ dolžan, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.3. Odločba Urada RS za intelektualno lastnino št. 090-13/2016-2/601, z dne 28. 6. 2016 se v delu, ki se nanaša na pridobitev kopije strani od 7 do vključno 12 priloge poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od dne 28. 6. 2011 do dne 14. 10. 2011, odpravi po uradni dolžnosti.4. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
inS K L E P:1. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na pridobitev kopije strani od 7 do vključno 12 priloge poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od dne 28. 6. 2011 do dne 14. 10. 2011, zavrže kot nedovoljena.2. Stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 31. 5. 2016, od organa zahteval fotokopije vseh računov in poročil, ki jih je … izdala oz. predložila organu na podlagi 5. čl. Pogodbe o avtorskem delu št. …-11-1970-ŠK o izvajanju strokovnega svetovanja pri pravilni rabi upravnega procesnega prava, z dne 28. 6. 2011.Organ je z odločbo št. 090-13/2016-2/601, z dne 28. 6. 2016, prosilčevi zahtevi delno ugodil tako, da je omogočil delni dostop do treh poročil o delu, ki vsebujejo tudi obračun za obdobje od 28. 6. 2011 do vključno 10. 1. 2012, pri čemer je zavrnil dostop do dokazil o opravljenem delu in do delov dokumentov, iz katerih je razvidno, kateri konkretni upravni postopki so bili predmet pravnega svetovanja. V obrazložitvi je navedel, da zahtevane informacije vsebujejo tri poročila o delu, datirana z dne 14. 10. 2011, 2. 4. 2012 in 10. 1 2012, ki kot prilogo omenjajo elektronsko pošto s priponkami. V zvezi s tem je prosilec že vložil zahtevo za dostop, in sicer je dne 29. 2. 2016 (št. zadeve pri organu: 090-7/2016) zahteval vsa mnenja, ki jih je s področja avtorskega prava izdelala … (v tem postopku je bila udeležena kot stranska udeleženka). V zvezi s podatki, ki so si jih v obliki e-sporočil medsebojno izmenjevali zaposleni pri organu in …, je podana izjema od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Enako predstavljajo izjemo od prostega dostopa tudi podatki, iz katerih je mogoče razbrati v zvezi s katerimi konkretnimi upravnimi postopki je organ prosil za pravno svetovanje. V primeru razkritja teh informacij bi bil nedvomno oslabljen nadzorstveni položaj organa nad delovanjem kolektivnih organizacij in onemogočeno nadaljnje učinkovito izvajanje nadzora ter oteženo vodenje postopkov podeljevanja patentov in dodatnih varstvenih certifikatov oz. registracije znamk.Zoper odločbo organa je prosilec, dne 19. 7. 2016, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da dokumenti tretjih oseb, ki jih je organ pridobil, ne morejo predstavljati dokumenta, sestavljenega v zvezi z notranjim delovanjem oz. notranjo dejavnostjo organov. Avtorica poročil je fizična oseba, ki ni del notranjega ustroja organa, kar pomeni, da dokumenti izvirajo izven samega organa in ne morejo predstavljati njegovega razmišljanja. Posledično bi prosilcu morala biti posredovana tudi elektronska sporočila … Nadalje je, v zvezi s podatki o konkretni upravni zadevi, na katero se je nanašalo svetovanje o procesnih vprašanjih, navedel, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja enoznačno, katero izmed taksativno določenih izjem po 6. čl. ZDIJZ ima organ v mislih, zaradi česar izpodbijana odločba nima bistvenega dela obrazložitve ter se je posledično v tem delu niti ne da preizkusiti. Poleg tega ti podatki predstavljajo gola dejstva in ne morejo biti varovani kot podatki v zvezi z notranjim delovanjem organa. Prosilec posledično meni, da v zvezi s spornimi informacijami ni izpolnjena niti prva predpostavka za obstoj navedene izjeme (obstoj podatka o notranjem delovanju organa). Če bi bila ta predpostavka izpolnjena, pa organ ni konkretno utemeljil obstoja druge predpostavke za obstoj zatrjevane izjeme oz. ni navedel, kaj je v prikritih podatkih takega, da bi lahko ogrozilo njegovo delovanje. Tak razlog zagotovo ne more biti vsebina mnenja zunanje svetovalke o procesnem pravu in o kakršnih koli vprašanjih procesnega prava. Namreč organ mora voditi postopke in odločati zakonito. Mnenje o procesnem pravu že po naravi stvari ne predstavlja oblikovanja politike ali strategije organa. Prosilec je priglasil stroške pritožbenega postopka in predlagal IP, naj naloži njihovo plačilo organu.Organ je z dopisom št. 090-13/2016-4, z dne 25. 7. 2016, posredoval pritožbo prosilca … kot stranski udeleženki (v nadaljevanju stranska udeleženka) v morebitni odgovor. Stranska udeleženka se v podanem roku o pritožbi ni izjavila.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-13/2016-5, z dne 5. 8. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 21. 9. 2016, pri organu opravil ogled in camera. Organ je v zvezi s podatki, iz katerih je mogoče razbrati v zvezi s katerimi konkretnimi upravnimi postopki je organ prosil za pravno svetovanje, pojasnil, da so vsi postopki, ki so navedeni v predmetnih poročilih, zaključeni. Poleg tega v zvezi s temi postopki ni v teku noben sodni postopek. Organ v zvezi z razlogi za zavrnitev dostopa do v tem delu spornih informacij vztraja pri trditvah, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe. IP je ob vpogledu v predložene priloge poročil in po primerjavi s presojano dokumentacijo v zadevi, ki jo je IP vodil pod št. 090-114/2016, ugotovil, da ne gre za iste dokumente oz. da v zadevi št. 090-114/2016 ni bilo odločeno o v predmetni zadevi spornih prilogah poročil o delu. Vse priloge se nanašajo na zgoraj navedene že zaključene postopke. Ob tem je organ pojasnil, da so podatki iz omenjenih komunikacij v elektronskih sporočilih interne narave in predstavljajo notranje komuniciranje organa o vprašanjih postopkovne narave, ko je organ vzpostavljal lastno prakso delovanja v postopkih izdaje dodatnega varstvenega certifikata in registracije blagovnih znamk. Iz spornih dokumentov je mogoče razbrati ne le kakšna je praksa vodenja postopkov pri organu, temveč tudi način, na katerega bi lahko bila postopkovna pravila izigrana s strani strank. Organ je nazadnje pojasnil, da je postopek na prvi stopnji vodila druga pri organu zaposlena oseba, zato se je zavezal, da bo v najkrajšem možnem času sporne dokumente podrobneje preučil in konkretneje odgovoril na vprašanje IP v zvezi z nastankom potencialne škode zaradi razkritja dokumentov. Organ je IP predložil: I. Pogodbo o avtorskem delu št. …-11-1970-ŠK o izvajanju strokovnega svetovanja pri pravilni rabi upravnega procesnega prava, z dne 28. 6. 2011, ki obsega 3 strani, II. prilogo poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od januarja do marca leta 2012, III. prilogo poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od oktobra leta 2011 do januarja leta 2012, ki obsega 9 strani IV. prilogo poročila o delu (e-pošta s priponkami) za obdobje od dne 28. 6. 2011 do dne 14. 10. 2011, strani od 1 do vključno 6.Organ je v dopisu, z dne 21. 9. 2016, podal dodatna pojasnila. Posredoval je tudi strani 7, 8, 9, 10, 11 in 12 priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011 in navedel, da so te strani v papirnati obliki na ogledu in camera pomotoma izpadle. Nadalje je navedel, da:- so podatki iz predmetnih dokumentov, ki se nanašajo na postopke podelitve patenta, dodatnega varstvenega certifikata in registracije blagovne znamke in ki so bili medtem že zaključeni, lahko razkriti v obliki informacije javnega značaja,- je bilo o dostopu do podatkov iz predmetnih dokumentov, ki se nanašajo na postopke v zvezi z izvajanjem zakona o avtorski in sorodnih pravicah, že odločeno s pravnomočno odločbo IP št. 090-114/2016/3 z dne 20. 7. 2016.Pritožba je delno utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 1. Glede zahteve prosilca za posredovanje strani 7, 8, 9, 10, 11 in 12 priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011:IP je ugotovil, da je bilo z odločbo št. 090-7/2016-7, z dne 4. 4. 2016, zoper katero je prosilec neuspešno vložil pritožbo (IP je izdal zavrnilno odločbo 090-114/2016/3, z dne 20. 7. 2016), o zahtevi prosilca v tem delu že odločeno. Organ je namreč z navedeno odločbo zavrnil zahtevo prosilca, z dne 1. 3. 2016, s katero je prosilec v tč. I zahteval posredovanje fotokopij vseh mnenj, ki jih je izdelala … in se nanašajo na področje avtorskega prava. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da gre dejansko za (v predmetni zadevi) zahtevane zgoraj navedene strani priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011, do katerih je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil. Obe zahtevi prosilca se torej (v določenem delu) nanašata na isti dokument. Tudi organ je v izpodbijani odločbi sicer navedel dejstvo, da je bilo o tej zahtevi prosilca že odločeno, a je ob tem v nadaljevanju obrazložitve navedel razloge, zaradi katerih je zahtevo potrebno zavrniti. Organ je o zahtevi prosilca odločil meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. čl. ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v 2. odst. tega čl. izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. čl. ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. čl. ZUP in z njim povezana dejstva, je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na pridobitev kopije strani 7, 8, 9, 10, 11 in 12 priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011, napačna. Ker je 129. čl. ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odst. 247. čl. ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi 1. odst. 251. čl. ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je IP, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, odpravil odločbo prve stopnje (3. tč. izreka odločbe) in zadevo rešil sam (1. tč. izreka sklepa).V dopolnjenem postopku je IP izhajal iz sledečih dejstev:- zahteva prosilca z dne 1. 3. 2016 se nanaša (tudi) na vsa mnenja, ki jih je izdelala … in se nanašajo na področje avtorskega prava oz. na strani 7, 8, 9, 10, 11 in 12 priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011. O tej zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-7/2016-7, z dne 4. 4. 2016 in tudi IP v odločbi št. 090-114/2016/3, z dne 20. 7. 2016, - zahteva prosilca v predmetni zadevi se nanaša na strani 7, 8, 9, 10, 11 in 12 priloge poročila o delu za obdobje od dne 28. 6. 2011 do 14. 10. 2011.Ker je bilo o dokumentu, ki ga je zahteval prosilec, že pravnomočno odločeno, je treba zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 31. 5. 2016, v delu, ki se nanaša na zgoraj navedene strani zahtevanega dokumenta, v skladu s 4. tč. 1. odst. 129. čl. ZUP zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP.2. Glede izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ:Ni sporno, da so informacije, ki jih je prosilec zahteval, informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne.IP je v nadaljevanju presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena izjema organu omogoča, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.IP je najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme. Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, navodila, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oz. faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.).V zvezi s prvim pogojem za obstoj izjeme notranjega delovanja IP ugotavlja, da so presojani dokumenti nastali za interne potrebe organa, torej niso bili namenjeni osebam izven organa, nanašali pa so se na vprašanja načina vodenja in odločanja v postopkih, ki jih izvaja organ. Gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v okviru zaupnega razmerja med organom in … Po vsebini dokumenti obravnavajo možno strategijo ravnanja organa v okviru konkretnih in potencialnih postopkov organa. Dokumenti so torej del interne politike organa, saj iz njih izhaja predviden postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika glede postopanja v tovrstnih primerih. Nedvomno gre torej za dokumente, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa. Po mnenju IP je tako prvi pogoj izjeme notranjega delovanja izpolnjen.IP je v nadaljevanju presojal, ali bi razkritje presojanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Namen te izjeme je varovati proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj organa, zato je poudarek na drugem elementu. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pojasnil, ki jih je podal organ, ugotovil, da ne gre za takšne vrste informacij, katerih razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Gre namreč za informacije v zvezi s postopki organa, ki so že zaključeni in v zvezi z njimi tudi ne tečejo sodni postopki. Ob tem IP poudarja, da je organ sprva zgolj pavšalno zatrjeval možnost nastanka škode za notranje delovanje organa, nato pa je v dopisu z dne 21. 9. 2016 navedel, da so ti dokumenti lahko razkriti. Vsekakor torej ne gre za informacije, katerih razkritje bi onkraj dvoma ohromilo delovanje organa. IP je zato zaključil, da v konkretnem primeru ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oz. dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih informacij prosilcu. V zvezi s temi informacijami torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede teh informacij ni podana. Zato je IP, na podlagi 1 odst. 252. čl. ZUP, pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.3. Glede varstva osebnih podatkov:IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presojal, ali je v predmetni zadevi podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (ime, priimek, podpis, telefonska številka in e-naslov) oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, in ali je prosilcu do zahtevanih dokumentov možno omogočiti delni dostop, v smislu 7. čl. ZDIJZ. V zvezi z e-naslovi javnih uslužbencev in avtorice ter v zvezi s telefonskimi številkami javnih uslužbencev IP ni našel pravne podlage, da se jih posreduje javnosti oz. glede teh podatkov ni podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi z imenom, priimkom in podpisom avtorice, je IP ugotovil, da so bila avtorska dela, v skladu s Pogodbo o avtorskem delu št. …-11-1970-ŠK o izvajanju strokovnega svetovanja pri pravilni rabi upravnega procesnega prava, z dne 28. 6. 2011, ustvarjena proti plačilu in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev in je razkritje njenega imena, priimka in podpisa dopustno. Nadalje je v zvezi z imeni in priimki zaposlenih pri organu IP ugotovil, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnih uslužbencev in je podana izjema od izjem iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ter je razkritje njihovih imen in priimkov dopustno. Odločitev organa v izpodbijani odločbi upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ tako ni bila pravilna. Posledično je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (ni uporabil delnega dostopa), zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 5.a čl. in 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni ugotovil upoštevnosti katere izmed njih.4. Glede zahteve za povrnitev stroškov postopka:IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s 1. odst. 113. čl. ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka
