Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-178/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval podatek o datumu prometne nesreče, ki naj bi jo povzročila oseba, ki jo je prosilec opredelil z imenom, priimkom in datumom rojstva. Organ je zahtevo prosilca zavrnil ker z zahtevanim podatkom ne razpolaga. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca, ki se je skliceval na to, da dokument obstaja, neutemeljena. Ugotovil je namreč, da tudi če bi zahtevni dokument obstajal, bi že samo razkritje tega dejstva (brez razkrivanja vsebine), pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Organ bi namreč brez zakonske podlage razkril podatek o tem, da je bila opredeljena oseba udeležena v prometni nesreči na določenem kraju. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov.ODLOČBA:Številka: 090-178/2016/3Datum: 11. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … z dne 17. 7. 2016 (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 090-69/2016/4 (206-09) z dne 11. 7. 2016, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 17. 7. 2016 zoper odločbo Policije št. 090-69/2016/4 (206-09) z dne 11. 7. 2016, se zavrne.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 26. 6. 2016 organ zaprosil za podatek o datumu nesreče, ki naj bi jo storil …, roj. … na cesti R1-1175/10 (pod vasjo Vrhovo).Organ je z odločbo št. 090-69/2016/4 (206-09) z dne 11. 7. 2016, prosilcu zavrnil dostop, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki.V pritožbi z dne 17. 7. 2016 prosilec ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno naveden kraj, kjer naj bi se zgodila nesreča, na katero se nanaša zahteva (Gornji in ne Zgornji Križ). Dalje prosilec pojasnjuje, da je pravilen naziv ceste, kjer naj bi se zgodila nesreča R1 216-1175/10 in ne R1-1175/10, kot izhaja iz zahteve. Ne glede na to pa prosilec meni, da organ pozna kraj nesreče in da z zahtevano informacijo razpolaga.Organ je z dopisom št. 090-69/2016/6 (2061-01) z dne 2. 8. 2016 odstopil zadevo v reševanje IP. V postopku je IP preveril pri organu, da ali je oseba, opredeljena v zahtevi prosilca, javni uslužbenec oziroma javni funkcionar.Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za notranje zadeve, Policijo, ki je nedvomno dolžna delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.V konkretnem primeru je organ dostop zavrnil, ker dokument ne obstaja v materializirani obliki (niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ). Prosilec pa nasprotno meni, da organ s podatkom razpolaga.IP v konkretnem primeru ugotavlja, da se zahtevana informacija nanaša na fizično osebo, posameznika, zato je informacija o času nesreče (ki jo zahteva prosilec), osebni podatek navedenega posameznika. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo IP št. 090-92/2014/2 z dne 10.07.2014 in odločbo št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno Sodbo upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v zahtevanih dokumentih v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi nedvomno individualiziral domnevnega povzročitelja prometne nesreče. Navedel je, poleg imena in priimka, tudi datum rojstva in naslov prebivališča. Prosilec je torej zahteval podatek o datumu, ko je bila točno določena fizična oseba povzročitelj določene prometne nesreče. IP ugotavlja, da četudi bi z zahtevanim podatkom organ razpolagal (česar IP v konkretnem postopku ni preverjal), pa se brez kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne bi mogel konkretno opredeliti do tretjega pogoja za obstoj informacije javnega značaja - kriterija materializirane oblike. Že sam podatek o morebitnem obstoju dokumenta, bi namreč kazal na dejstvo, da je bil navedeni posameznik udeležen v prometni nesreči, kar pa predstavlja varovan osebni podatek, za katerega ne obstaja zakonska podlaga za razkritje po ZDIJZ. Podatek o dejstvu udeležbe v prometni nesreči in datum prometne nesreče namreč predstavljata osebna podatka, ki nista povezana s porabo javnih sredstev, niti z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma opravljanjem funkcije javnega funkcionarja (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ). IP tudi ni presojal interesa javnosti za razkritje zahtevanih podatkov, saj ga prosilec ni zatrjeval niti ga očitno ne zasleduje. Glede na vse zgornje argumente je logično, da v konkretnem primeru tudi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ za ta primer ni mogoče uporabiti, saj bi že z razkritjem obstoja zahtevanih dokumentov prišlo do razkritja varovanih osebnih podatkov.IP je ugotovil, da tudi če bi organ s podatkom razpolagal, tega (da s podatkom razpolaga) ne bi smel razkriti prosilcu, saj bi se že zgolj s tem izrekel o obstoju prometne nesreče, kar predstavlja varovan osebni podatek. Na ta način bi namreč prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1, saj se podatek o obstoju prometne nesreče nanaša na z zahtevo določenega posameznika, zakonska podlaga za posredovanje teh osebnih podatkov posameznika širši javnosti pa ne obstaja. Organ je sicer pravilno odločil in zahtevo zavrnil, vendar zaradi napačnih razlogov (ker dokument ne obstaja). Organ bi moral namreč upoštevati, da gre za varovane osebne podatke in dostop zavrniti na podlagi 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Posledično je IP obrazložitev v izpodbijani odločbi dopolnil s svojo obrazložitvijo in pritožbo, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
|
| Anže Novak, univ. dipl. prav. |
|
|
| Asistent svetovalca IP
|
|
|