+-Datum: 05.09.2016 Številka: 090-177/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval informacije o izobrazbi dveh javnih uslužbencev in o sorodstvenem razmerju med javno uslužbenko in sodnico. Organ je zahtevo zavrnil v delu v katerem z dokumentom ne razpolaga in v delu v katerem je podana izjema od prostega dostopa po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (varovani osebni podatki). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ upoštevaje pravila o delnem dostopu (7. čl. ZDIJZ) odločil pravilno in zakonito, zato je pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-177/2016/5Datum: 6. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 7. 2016, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-21/2016/6, z dne 4. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 7. 6. 2016, od organa zahteval: I. podatek o zadnji zaključeni pravni izobrazbi ge. …, II. podatek o sorodstvenem razmerju ge. … s sodnico …, III. ime in priimek ter podatek o zaključeni pravni izobrazbi osebe, ki je podpisala dopis št. 060-447/2012/13, z dne 31. 5. 2016.Organ je zahtevi prosilca z odločbo št. 090-21/2016/6, z dne 4. 7. 2016, delno ugodil, tako da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih potrdil o doseženi strokovni izobrazbi, pri čemer je v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ prekril varovane osebne podatke. Zahtevo prosilca je v celoti zavrnil v delu, ki se nanaša na II. tč. zahteve prosilca, ker ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije.Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 7. 2016 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je izpodbijana odločba nerazumljiva. Nadalje je navedel, da iz prejetih dokumentov ni razvidna izobrazba javnih uslužbencev.Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-21/2016/9, z dne 1. 8. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.IP je dne 5. 9. 2016 z namenom razjasnitve dejanskega stanja z organom opravil pogovor. Organ je pojasnil, da je dopis št. 060-447/2012/13, z dne 31. 5. 2016, podpisal g. …, kar je tudi razvidno iz izpodbijane odločbe. Organ je namreč prosilcu, v skladu s III. tč. zahteve, delno ugodil glede dostopa do zahtevanega potrdila o doseženi strokovni izobrazbi v zvezi s to osebo. Nadalje je pojasnil, da informacije, ki jih je zahteval prosilec v II. tč. zahteve, niso vsebovane v kadrovski mapi ge. … ali v katerem koli drugem dokumentu, s katerim organ razpolaga. Organ je v zvezi s pritožbeno navedbo, da iz prejetih dokumentov ni razvidna izobrazba javnih uslužbencev, ponovno podal pojasnila, kot to izhajajo iz III. in IV. tč. obrazložitve izpodbijane odločbe. Organ je IP posredoval sledeče dokumente: - Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu št. 1001-75/2013/1, z dne 17. 6. 2013, (v nadaljevanju Akt) vključno s prilogo »sistematizacija delovnih mest«,- izjavo ministra za pravosodje št. 1001-75/2013/2, z dne 17. 6. 2013, o spoštovanju 26. čl. Zakona o javnih uslužbencih,- sklep Vlade RS št. 10003-18/2013/6, z dne 26. 6. 2013, o soglasju k Aktu,- pooblastilo št. 1002-38/2012/530, z dne 23. 5. 2016, g. … za nadomeščanje ge. … od dne 23. 5. 2016 do dne 3. 6. 2016 (podpisovanje vseh listin, ki se nanašajo na strokovna in administrativno tehnična dela ter opravljanje dela in nalog vodenja in koordiniranja dela v sektorju).Pritožba ni utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.1. Pojem informacije javnega značaja:Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v 2. odst. 39. čl. določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. čl. ZDIJZ je vsakomur (ne glede na interes) omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za pravosodje, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. čl. ZDIJZ.Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oz. definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oz. nematerializirano vsebino. V skladu s 4. čl. ZDIJZ je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: - da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru javnopravnih pristojnosti), - da organ z njo razpolaga,- da se informacija nahaja v materializirani obliki.Z vidika presoje obstoja informacije javnega značaja, kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, IP ugotavlja, da v skladu s 37. čl. Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16; v nadaljevanju ZDU-1) sodi v delovno področje organa opravljanje nalog na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega pravobranilstva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter nalog na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov. Širše oz. celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Upoštevaje navedeno vse zahtevane informacije nedvomno spadajo v delovno področje organa.2. Glede II. tč. zahteve prosilca:IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da organ ne razpolaga z v tem delu zahtevanimi dokumenti. Informacije o morebitnem sorodstvenem razmerju ge. … s sodnico … namreč niso vsebovane v kadrovski mapi ge. … ali v katerem koli drugem dokumentu, s katerim organ razpolaga. Zato dokument, ki bi vseboval v tem delu zahtevane informacije, ne obstaja in organ posledično s tovrstnim dokumentom ne razpolaga. IP je ocenil, da ni razloga, da ne bi sledil prepričljivim navedbam organa in je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali v tem delu zahtevane informacije. Organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu s 4. čl. ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP zato zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, v delu, ki se nanaša na II. tč. zahteve, kot neutemeljeno zavrnil.3. Glede I. in III. tč. zahteve prosilca:Ni sporno, da so informacije, ki jih je prosilec zahteval v I. in III. tč. zahteve, informacije javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ oz. da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja. Sporno pa je, ali so zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne. IP je v nadaljevanju presojal utemeljenost argumentov organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.V skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (ime, priimek, datum in kraj rojstva, dosežena stopnja izobrazbe, smer izobrazbe, datum diplomiranja in ocena diplome) oz. da je v zvezi z vso zahtevano dokumentacijo podana izjema varovanih osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP presojal obstoj izjeme od izjeme v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo in pogovora z organom ugotovil, da je organ pravilno presodil, da je v zvezi imenom, priimkom in doseženo stopnjo izobrazbe podana navedena izjema od izjeme oz. da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in jih je dopustno razkriti. Nadalje je IP ugotovil, da datum in kraj rojstva, smer izobrazbe, datum diplomiranja in ocena diplome niso podatki, ki bi bili povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je torej pravilno presodil, da ti podatki v skladu z Aktom ne predstavljajo informacij o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnih mest javnih uslužbencev, v zvezi s katerima je prosilec zahteval dokumente. Ker ti podatki niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, njihovo razkritje ni dopustno. Odločitev organa v izpodbijani odločbi, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ, je tako bila pravilna.IP je na podlagi navedenega zaključil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, tudi v delu, ki se nanaša na I. in III. tč. zahteve, kot neutemeljeno zavrnil.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana z dne 4. 7. 2016, št. 090-21/2016/6. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za pravosodje z dne 4. 7. 2016, št. 090-21/2016/6.Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:mag. Kristina Kotnik Šumahnamestnica pooblaščenke
