+-Datum: 20.10.2016 Številka: 090-173/2016 Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do celotnega spisa, ki je bil pri organu voden v zvezi z njegovo akreditacijsko vlogo za imenovanje za člana v nadzorni svet Loterije Slovenije d.d.. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga izjem po 2., 3. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so predmet presoje dokumenti v zvezi z imenovanjem kandidata za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d., ki ga je kadrovska komisija SDH d.d. ocenila kot neprimernega za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d. Glede na dejstvo, da posameznik, za katerega prosilec zahteva podatke, ni bil imenovan in tudi ni nastopil funkcije člana nadzornega sveta Loterije Slovenije, ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo z zahtevo po ZDIJZ v konkretnem primeru zasleduje prosilec. Nadalje je IP ugotovil, da tudi določba 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Anonimizacija osebnih podatkov v konkretnem primeru ni mogoča, ker je prosilec zahteval osebne podatke za točno določenega posameznika (zase), IP pa mora, v skladu z načelom prostega dostopa, zasledovati erga omnes učinek. IP je torej pritožbo prosilca zavrnil iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:Številka: 090-173/2016/4Datum: 21. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….. (v nadaljevanjuprosilec),zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2016009442, z dne 5. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožba prosilca z dne 13. 7. 2016 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d.d., št. 2016009442, z dne 5. 7. 2016, se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 8. 6. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do celotnega spisa, ki je bil pri organu voden v zvezi z njegovo akreditacijsko vlogo za nadzorni svet Loterije Slovenije d.d., izvedenim intervjujem, vključno z zapisniki in morebitnimi zvočnimi zapisi ali magnetogrami. Dokumentacijo in morebitne nosilce podatkov želi prejeti na elektronski naslov ali pa na domač naslov.Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 2016009442, z dne 5. 7. 2016, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se zahteva prosilca nanaša na dostop do informacij, ki so bile sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, njihovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri njegovem delovanju oz. dejavnosti. Akreditacijsko vlogo pri organu obravnava kadrovska komisija, ki je posvetovalno telo uprave organa. Zanjo oblikuje strokovna mnenja o primernosti kandidatov za člane nadzornih organov gospodarskih družb, v katerih imata organ in/ali Republika Slovenije kapitalsko naložbo ter spremlja njihovo strokovnost, primernost in aktivnost v nadzornih svetih. Njeni člani imajo nalogo, da odkrito, kritično in argumentirano ocenijo in ovrednotijo kandidate za člane nadzornih organov gospodarskih družb. V tem okviru se od njih pričakuje, da obravnavajo in izpostavijo tako prednosti in pozitivne lastnosti posameznega kandidata, kot tudi njegove pomanjkljivosti in šibkosti. Splošna zasnova postopkov ocenjevanja temelji na tem, da ima posamezen ocenjevalec dejansko možnost, da brez zadržkov izraža svoje mnenje, stališča, strokovne ocene ipd. Kadrovska komisija mora tako ves čas ohranjati svojo neodvisnost in kritičnost, kar je mogoče zagotoviti le s tem, da je z njenimi ocenami, stališči in mnenji seznanjen samo organ, za katerega jih sestavlja, to je uprava organa. Nadalje je organ navedel, da se razprave članov komisije in njihovo glasovanje v skladu z 21. členom Poslovnika o delu kadrovske komisije štejejo za zaupne. Dodaten razlog za zavrnitev zahteve je organ navedel, da se na podlagi 7. točke 10. člena omenjenega poslovnika poročila kadrovske komisije o primernosti oz. neprimernosti kandidatov štejejo za poslovno skrivnost (izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), z njimi pa je treba ravnati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov (izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je še navedel, da zvočni zapisi ali magnetogrami v zvezi s prosilčevo akreditacijsko vlogo za nadzorni svet Loterije Slovenije d.d. ne obstajajo. Prosilec je dne 13. 7. 2016 pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa in navedel, da je odločitev organa napačna. Prosilec ob tem ne izpodbija ugotovitve organa, da ne razpolaga z zvočnimi zapisi ali magnetogrami. Ostale navedbe niso pritožbene navedbe, temveč navedbe, s katerimi utemeljuje, da je bil primeren kandidat za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d., oz. da želi s pridobitvijo zahtevanih dokumentov izvedeti, kaj bi lahko spremenil, da bi bil ustrezen kandidat. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, dne 26. 7. 2016 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dne 19. 8. 2016 IP posredoval še manjkajočo dokumentacijo. Pritožba ni utemeljena.IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da so predmet zahteve in tega pritožbenega postopka dokumenti, ki so nastali pri organu v zvezi z akreditacijsko vlogo prosilca v fazi nominacije prosilca za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d. Gre za dva dokumenta, Nominacijsko poročilo o primernosti posameznega kandidata z dne 1. 6. 2016 in Zapisnik 46. redne seje kadrovske komisije Slovenskega državnega holdinga z dne 2. 6. 2016. Po pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da vsebujeta osebne podatke kandidata za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d., ki ni bil izbran kot primeren kandidat. Navedeno pomeni, da niti njegovo osebno ime (ime in priimek) in naslov nista javno dostopna v poslovnem/sodnem registru preko spletnega portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kjer so člani nadzornih organov gospodarskih družb po imenu, priimku in naslovu javno dostopni. Zahtevana dokumenta vsebujeta osebne podatke kandidata, kot so osebno ime, naslov, izobrazba, navedba delodajalca, delovne izkušnje, splošna in strokovna razgledanost, osebna integriteta, zdravstveno stanje, njegovo stališče in pogled o panogi in o družbi ter mnenje komisije. Za obravnavo izjeme varstva osebnih podatkov in morebitnih drugih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ v nadaljevanju te odločbe je pomembno pojasniti osnovno načelo prostega dostopa po ZDIJZ. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Glede na navedeno v konkretnem primeru ni relevantno, kaj prosilec zasleduje s svojo zahtevo, tj. da želi izvedeti, kaj bi lahko spremenil, da bi bil ustrezen kandidat in dejstvo, da zahteva dokumente, ki se nanašajo nanj. S tem, da prosilec z zahtevo po ZDIJZ zahteva dokumente, ki se nanašajo nanj, ne pomeni, da bo z zahtevo in s pritožbo uspešnejši od drugih prosilcev, oz. da bo po ZDIJZ dobil več informacij, kot bi jih katerikoli drug prosilec. Na tem mestu IP dodaja, da imajo posamezniki v primerih, ko se želijo seznaniti z lastnimi osebnimi podatki (kar po mnenju IP v konkretnem primeru prosilec želi), možnost na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavljati pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki[1]. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe ZVOP-1. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov določa 8. člena ZVOP, po kateri se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. V konkretnem primeru je prosilec zahteval dokumente v zvezi z imenovanjem kandidata za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d., ki ga je kadrovska komisija Slovenskega državnega holdinga d.d. ocenila kot neprimernega za člana nadzornega sveta Loterije Slovenije d.d. Glede na dejstvo, da posameznik, za katerega prosilec zahteva podatke, ni bil imenovan in tudi ni nastopil funkcije člana nadzornega sveta Loterije Slovenije, ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo z zahtevo po ZDIJZ v konkretnem primeru zasleduje prosilec. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru tudi ne gre za osebne podatke, ki bi jih bilo dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni določbi je razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Nadalje je IP ugotovil, da tudi določba 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, v konkretnem primeru ne pride v poštev. Povedano drugače, anonimizacija[2] osebnih podatkov v konkretnem primeru ni mogoča, ker je prosilec zahteval osebne podatke za točno določenega posameznika (zase), IP pa kot že navedeno mora, v skladu z načelom prostega dostopa, zasledovati erga omnes učinek. Glede na navedeno zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker za zavrnitev dostopa do dokumentov zadostuje obstoj ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, IP zahtevanih dokumentov ni presojal še v vidika obstoja drugih zatrjevanih izjem (notranjega delovanja organa in poslovne skrivnosti). Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil odločitev organa.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Monika Voga, univ. dipl. prav., svetovalka IPInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] Glej 30. in 31. člen ZVOP-1. [2] 18. točka 6. člena ZVOP-1: "Anonimiziranje – je takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni več mogoče povezati s posameznikom ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa."
