Sindikat slovenskih diplomatov - Ministrstvo za zunanje zadeve
+ -Številka: 090-172/2016
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dodatkov za delovno dobo, odtegljajev od plač ter neto zneskov za določene imenovane javne uslužbence. IP je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.ODLOČBA:Številka: 090-172/2016/2Datum: 4. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), ter 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 7. 2016, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2016/3 z dne 20. 7. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbo prosilca z dne 26. 7. 2016 zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-8/2016/3 z dne 20. 7. 2016 se zavrne.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 22. 3. 2016 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. V obliki skeniranih fotokopij je zahteval:- vse plačilne liste……………, od njene premestitve v MZZ leta 2012 do danes, kot tudi vse odredbe o določitvi dodatkov k njeni plači,- plačilne liste ……………za leti 2015 in 2016,- plačilne liste…………………….,- plačilne liste ………………..za leti 2015 in 2016.O zahtevi prosilca je organ dne 20. 7. 2016 izdal odločbo št. 090-8/2016/3 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil, in sicer je zavrnil dostop do rojstnega datuma, davčne številke, naslova stalnega prebivališča, razlogov za odsotnost, bruto zneska za delovno dobo, neto zneskov vseh postavk in vseh podatkov o odtegljajih, ki se nahajajo na zahtevanih plačnih listah. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ med drugim navaja, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, pri čemer so nekateri izmed teh podatkov, kot so ime in priimek, naziv delovnega mesta, plačni razred, znesek bruto plače, bruto zneski položajnega dodatka, dela preko delovnega časa, delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela in dodatka za stalno pripravljenost, prehrane na delu in prevoza na delo ter zneski premije po ZKDPZJU, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki predstavljajo izjemo od varovanih osebnih podatkov in dostop do njih se dovoli na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do ostalih osebnih podatkov, to je davčnih številk, naslovov stalnega prebivališča, razlogov za odsotnost, bruto zneskov dodatka za delovno dobo, neto zneskov vseh postavk, vseh podatkov o odtegljajih in rojstnega datuma, pa je organ zavrnil na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je na podlagi navedenega odločil, da se zahtevi prosilca delno ugodi. Dne 20. 7. 2016 mu je posredoval elektronske kopije zahtevanih dokumentov na elektronski naslov, pri čemer je prekril varovane osebne podatke.Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 26. 7. 2016 pri organu vložil pritožbo. Predlaga, da se izpodbijana odločba spremeni na način, da se mu odobri dostop do naslednjih zavrnjenih informacij: neto zneskov vseh postavk, zlasti plač, bruto zneskov dodatka na delovno dobo in podatkov o višini odtegljajev. Meni, da gre tudi pri teh podatkih za podatke iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zavrnitev dostopa do navedenih informacij pavšalno utemeljil s sklicevanjem na prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, pri čemer ni pojasnil, katera izmed enajstih možnih izjem iz tega odstavka naj bi bila podana. Prosilec meni, da izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena in je ni mogoče preveriti, zato je nezakonita. Po njegovem je nezakonito tudi, da je o predmetni zahtevi odločala uradna oseba, katere plačilne liste je prosilec zahteval. Posledično je ta oseba v konfliktu interesov, saj je osebno zainteresirana, da se z njo povezane informacije ne razkrijejo. V predmeti zadevi bi se uradna oseba morala izločiti (36. člen ZUP), odločati pa bi morala druga za to pristojna uradna oseba.Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP dne, 28. 7. 2016, skupaj z vso pripadajočo spisno dokumentacijo. Pritožba ni utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se v pritožbi izrecno pritožuje zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe le v delu, v katerem mu organ ni posredoval naslednjih osebnih podatkov na plačilnih listah za imenovane osebe: neto zneskov vseh postavk, zlasti plač, bruto zneskov dodatka na delovno dobo in podatkov o višini odtegljajev. IP tako ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali so navedeni podatki prosto dostopne informacije javnega značaja, ki jih mora organ posredovati prosilcu, v preostalem delu pa je izpodbijana odločba postala pravnomočna, ker je prosilec s pritožbo ne izpodbija.1. Ali je v postopku podana bistvena kršitev postopka?Ker prosilec v pritožbi navaja, da je podana bistvena kršitev pravil postopka, ker je o njegovi zahtevi odločala oseba, ki bi morala biti izločena, se je IP najprej opredelil do teh pritožbenih navedb.36. člen ZUP, na katerega se sklicuje prosilec, določa, da mora uradna oseba, ki naj bi odločila v določeni upravni zadevi ali opravila kakšno dejanje v postopku, takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog iz 35. člena tega zakona, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Izločitvene razloge, ko uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, določa 35. člen ZUP. Med drugim je izločitveni razlog, na katerega se smiselno sklicuje tudi prosilec v predmetni zadevi, okoliščina, da je uradna oseba, ki vodi ali odloča v postopku, v tem istem postopku stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke.IP meni, da, iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, v obravnavanem primeru niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP. Imenovana uradna oseba namreč v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila stranka postopka, niti soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke. Drži sicer, kot navaja prosilec, da je med drugim odločala tudi o dostopu do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, vendar formalno ni bila stranka postopka, prav tako pa niso podane druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njeni nepristranosti. Pri tem je bistvena okoliščina, da posamezniki, na katerih osebne podatke se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja, v postopku dostopa do informacij javnega značaja nimajo statusa stranke oz. stranskega udeleženca. V skladu z ustaljeno prakso IP se namreč teh posameznikov ne poziva, naj se kot morebitni stranski udeleženci opredelijo do zahteve za dostop do informacij javnega značaja. 44. člen ZUP določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vendar mora biti pri uveljavljanju pravice do stranske udeležbe podano "določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku " (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). V primerih, ko so kot informacije javnega značaja zahtevani osebni podatki posameznikov – javnih uslužbencev, takšno razmerje ni podano. IP je namreč že v več primerih zavzel stališče, da na pravice posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, udeležba teh posameznikov v postopku po ZDIJZ ne more vplivati, saj anonimnost javnih uslužbencev in njihovih prejemkov v primerih, kot je ta, ni zagotovljena pravica. Velja celo nasprotno, saj iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se morajo javni uslužbenci, javni funkcionarji ter tisti, na katere se nanaša podatek v zvezi s porabo javnih sredstev, odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z določenimi njihovimi osebnimi podatki. Ob tem IP poudarja, da mora vsak organ kot upravljavec zbirke osebnih podatkov po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa zakon, osebna privolitev posameznika pa ni predvidena. Čeprav bi IP ali organ v postopek pozval posameznika, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev v postopku, ker mora organ odločiti upoštevaje zakon, ki ureja obdelavo osebnih podatkov. Konkretni posameznik bi v postopku tako lahko varoval kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, pa nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, str. 177-193). Pravna korist, ki bi jo stranski udeleženec v postopku dostopa do informacij javnega značaja želel zasledovati, v ničemer ne more biti ogrožena, saj že sam zakon določa javnost zahtevanih podatkov, stranski udeleženec pa v takem primeru tudi ne more v ničemer vplivati na izid postopka dostopa do informacij javnega značaja. Takemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS, npr. sodba št. IU 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, v kateri je sodišče zapisalo, da ni utemeljeno prepričanje tožnika, da bi moral IP v postopek pritegniti javno uslužbenko, saj je organ po ZDIJZ dolžan pokazati prosilcu podatke, ki so predmet tega spora, prizadete stranke, na katere se podatki nanašajo, pa ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi. Enako je Upravno sodišče RS odločilo v sodbi št. IU 936/2009-12 z dne 26. 8. 2009, v kateri je poudarilo, da oseb, na katere se nanaša zvočni posnetek, ni potrebno pritegniti v postopek, saj glede vprašanja dostopa javnosti do zvočnega posnetka, ne bi imele nikakršnega vpliva. V sodbi št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007 pa je Upravno sodišče v zvezi z vprašanjem stranske udeležbe javne funkcionarke (sodnice) navedlo, da zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni štelo, da bi moral IP dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanašajo informacije javnega značaja, da se vključi v postopek. V mnogih drugih primerih je IP odločil, da javnih uslužbencev ali funkcionarjev ni treba pritegniti v postopek, Upravno in Vrhovno sodišče RS pa v tem nista prepoznala bistvene kršitve določb upravnega postopka (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009).Posledično je bilo zavzeto stališče, da javni uslužbenci, na katerih osebne podatke se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja, v postopkih po ZDIJZ niso stranka postopka, posledično pa tudi v konkretnem primeru niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena ZUP. Uradna oseba, ki je izdala izpodbijano odločbo, namreč upoštevaje vse zgoraj navedeno v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila stranka (oz. stranski udeleženec).IP je v obravnavanem primeru še ugotovil, da v obravnavnem primeru ni podanih niti nobenih drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranosti uradne osebe. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bila odločitev glede posredovanja osebnih podatkov enaka za vse javne uslužbence, za katere so bili zahtevani podatki. Posledično je IP zaključil, da očitane kršitve pravil postopka, ki jih v pritožbi zatrjuje prosilec, niso bile podane. 2. O varstvu osebnih podatkov javnih uslužbencevV obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Ker pa se je organ pri zavrnitvi zahteve glede posredovanja določenih osebnih podatkov na plačilnih listah (neto zneskov vseh postavk, zlasti plač, bruto zneskov dodatka na delovno dobo in podatkov o višini odtegljajev) skliceval na varovane osebne podatke, se je IP v nadaljevanju ukvarjal s tem vprašanjem.Primarno IP pojasnjuje, da ni sledil pritožbenim navedbam, da izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena, ker naj bi se organ le pavšalno skliceval na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč izrecno navedel (drugi odstavek na 2. strani izpodbijane odločbe), da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, pri čemer so nekateri osebni podatki nevarovani (ki jih je tudi naštel), ker so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, dostop do drugih osebnih podatkov pa je organ zavrnil. Organ se je torej skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, vsled čemur ni mogoče slediti prosilcu, da organ ni pojasnil, katera izmed enajstih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ naj bi bila podana.IP pa je nadalje ugotovil, da je pravilna tudi vsebinska odločitev organa, da pri neto zneskih vseh postavk na plačilnih listah, bruto zneskih dodatkov na delovno dobo in podatkih o višini odtegljajev, ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP sledil odločitvi organa, da je zahtevo prosilca v tem delu treba zavrniti:Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na določbe ZVOP-1, ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave, ki v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. ZVOP-1 v prvi in drugi točki 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, in da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, način identifikacije pa ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu s tretjo točko prej navedenega člena pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1: »(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. (4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo«. Pri ugotavljanju, ali so v konkretni zadevi zahtevani osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je treba ugotoviti: - ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in - ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. Vsi podatki, pri katerih posredovanju še vztraja prosilec (neto zneski vseh postavk na plačilnih listah, bruto zneski dodatkov na delovno dobo in podatki o višini odtegljajev) ustrezajo definiciji osebnega podatka po 1. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. V skladu z zgoraj navedenim je torej prvi pogoj izpolnjen, nadalje pa je treba ugotoviti, ali za razkritje teh podatkov javnosti (prosilcu po ZDIJZ) obstaja zakonska podlaga.Prosilec se pri tem sklicuje na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa IP ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri razlagi predmetne določbe je namreč treba izhajati iz njenega namena. V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, IP najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1). Navedeni člen ZDR v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ kot delodajalec tako o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, npr. tudi podatke o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd. Upoštevaje 48. člen ZDR-1 organ kot delodajalec pravzaprav nima pravne podlage, da bi o zaposlenih zbiral in obdeloval še kakšne druge osebne podatke razen tistih, ki so »v zvezi z delovnim razmerjem«. Ne glede na ugotovljeno, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu.IP obenem ugotavlja, da je namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je že v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. IP je tako ugotovil, da podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilce, niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev v smislu 1. alineje tretjega odst. 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani podatki se namreč neposredno ne nanašajo na izvajanje delovnih nalog javnih uslužbencev, niti ne gre za vprašanje pravilnosti in zakonitosti njihovega ravnanja oz. dela organa, prav tako pa podatki niso povezani z vprašanjem izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, s postopkom zasedbe delovnega mesta ipd. Pri zahtevanih podatkih tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Kot podatke o porabi javnih sredstev je namreč mogoče šteti le bruto zneske, ki jih je organ prosilcu že posredoval. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v javnem sektorju v odnosu do zaposlenega javnega uslužbenca je namreč le bruto prejemek zaposlenega, medtem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih subjektivnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem dela v javnem sektorju (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, uvrstitev v skupen dohodninski razred, ki je odvisen od vseh prejemkov posameznika, ne le od višine plače,..). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih prejemkov (neto zneski pa so varovani), prav tako so varovani podatki o morebitnih odtegljajih. Vprašanje, ali ima javni uslužbenec pri delodajalcu dogovorjene odtegljaje od njegove neto plače in v kakšni višini, namreč v celoti spada v zasebno sfero tega javnega uslužbenca. Povedano drugače, gre za osebne okoliščine, ki z zaposlitvijo v javnem sektorju nimajo nobene neposredne zveze. Da se po zakonu lahko posredujejo le podatki o bruto zneskih izplačanih plač in prejemkov javnih uslužbencev, jasno izhaja tudi iz 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 10/09 - uradno prečiščeno besedilo, 48/09, 91/09, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 IN 82/15; v nadaljevanju: ZSPJS). Ta v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka na delovno dobo. Ne glede na navedeno so javnosti, v skladu s šestim odstavkom citiranega člena, po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti (šesti odstavek 38. člena ZSPJS). Iz navedene zakonske podlage tako izhaja, da je izrecno zakonsko varovan podatek o dodatku za delovno dobo, prav tako pa so varovani podatki o morebitnih odtegljajih. Posledično je bila odločitev organa, da teh informacij prosilcu ne posreduje, pravilna.Ker torej tudi IP ni našel pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov, ki so bili predmet presoje v tem pritožbenem postopku, je zaključil, da je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Informacijski Pooblaščenec:mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica pooblaščenke