Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-162/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta na organ naslovila več zahtev. Organ jih je zavrnil, nekatere pa tudi zavrgel, saj je o ponovno zahtevanih dokumentih že odločal. Prosilca sta se pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbo prosilcev zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-162/2016/4Datum: 17. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………., z dne 24. 6. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 24. 6. 2016 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta na organ naslovila več zahtev: 14. 5. 2016 (4 vloge), 16. 5. 2016, 20. 5. 2016, 31. 5. 2016, 3. 6. 2016, 4. 6. 2016 in 6. 5. 2016, o katerih je organ odločil z odločbo 090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016. Organ je zahteve prosilca zavrnil ali zavrgel z naslednjimi pojasnili: 1. Zahtevo z dne 14. 5. 2016 za posredovanje fotokopije »internega akta podrobnejših meril za namen
razvrščanja zadev in izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije, ki je bil sprejet po 15. 7. 2015«,
je organ zavrnil. Dokument št. 0612-128/2015/1 z dne 15. 7. 2015, na katerega se v vlogi sklicujeta prosilca, je predlog Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) za določene spremembe Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, ki ga je IRSOP poslal v juliju 2015 Ministrstvu za okolje in prostor, kot eno od listin v fazi priprave gradiv za spremembo ZGO-1. Dokument, katerega želita pridobiti prosilca, je v predlogu sprememb zakona predviden kot bodoči akt, ki bi bil sprejet po uveljavitvi predlaganih sprememb zakona. Zakon še ni spremenjen, je pojasnil organ, tako tudi akt, ki bi bil (bo) sprejet na podlagi eventualnih bodočih sprememb zakona, še ne obstaja.2. Drugo zahtevo z dne 14. 5. 2016 je organ zavrgel. Prosilca sta želela, da jima organ posreduje fotokopije dokumentov, iz katerih bodo razvidna prednostna merila, ki so vsebovana v načrtu dela gradbene inšpekcije za leta 2010, 2011 in 2012, s posebnim poudarkom, katera prednostna merila so bila uporabljena v izvršbi, ki jo je organ opravil v dneh 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010, na naslovu Vodmatska 8. Organ je pojasnil, da je bilo zahtevi že ugodeno. 3. Tretjo zahtevo z dne 14. 5. 2016 za posredovanje kopije vseh testov sorazmernosti in vseh testov javnega interesa za vodenje postopkov in izvajanje izvršb, je organ zavrgel. Pojasnil je, da sta prosilca te dokumente že zahtevala, organ je o njih odločil z odločbo št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015, s katero je njune zahteve zavrnil. Prosilca sta se zoper odločbo pritožila, IP pa je pritožbo prosilcev zavrnil. Glede na to, da je organ o taki zahtevi prosilcev že odločil, je predmetno zahtevo zavrgel.4. Zahtevo z dne 14. 5. 2016 za posredovanje fotokopije dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdaj je glavni inšpektor sprejel predmetni interni akt podrobnejših meril za namen razvrščanja zadev in izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije, je organ zavrnil, ker takšen dokument (še) ne obstaja, organ z njim ne razpolaga.5. Zahtevo z dne 16. 5. 2016 za posredovanje kopije dokumentov, iz katerih bo razvidno, kdaj je organ uvedel test sorazmernosti in/oz. test javnega interesa v svoje redno poslovanje, test javnega interesa, ki ga je organ opravil ob gradnji »sušilnice« g. …………… v Sečovljah/Parecagu, test sorazmernosti, ki ga je organ opravil ob gradnji »sušilnice« g. ……………… v Sečovljah/Parecagu ter test sorazmernosti, ki ga je organ izvedel pred porušitvijo rekonstrukcije na Vodmatski 8 v Ljubljani, je organ zavrgel, saj je o enakih dokumentih že odločil z odločbo št. 090-41/2015/54 z dne 31. 8. 2015. 6. Zahtevo z dne 20. 5. 2016 za posredovanje fotokopije dokumentov:- iz katerih je/bo razvidno, kateri organ je predlagal uvedbo moratorija na rušenje nelegalnih dokumentov,- iz katerih je/bo razviden datum uradnega predloga za moratorij,- iz katerih je/bo razvidna obrazložitev predloga za uvedbo moratorija,- iz katerih je/bo razviden datum začetka veljavnosti predmetnega moratorija,- iz katerih je/bo razvidno, kdo oz. kateri državni organ je sprejel moratorij, vse z obrazložitvijo zaradi česa je bil sprejet moratorij rušenj nezakonitih gradenj,je organ zavrnil glede dokumentov v prvi, drugi in tretji alineji in zavrgel glede dokumentov v četrti in peti alineji, saj je o njih že odločil.7. Zahtevo z dne 31. 5. 2016 za posredovanje fotokopije:- vseh uradnih dokumentov vseh koordinacij z Državnim pravobranilstvom v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013,- uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo vse je v ekipi IRSOP, ki vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom, za vse končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013,- uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kateri organ IRSOP in v kakšni sestavi je pooblastil osebo/ekipo, ki v imenu IRSOP vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom za vse končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013,je organ zavrnil glede dokumentov v drugi in tretji alineji in zavrgel glede dokumentov v prvi alineji, saj je o njih že odločil.8. Zahtevo z dne 3. 6. 2016 za posredovanje fotokopije dokumenta, iz katerega bodo razvidne posamezne stopnje javnega interesa in način določitve posamezne stopnje javnega interesa, je organ zavrgel, saj je o enaki zahtevi že odločil.9. Zahtevo z dne 4. 6. 2016 za posredovanje fotokopij:- pooblastila državnega organa, ki je uradno pooblastil IRSOP, da v primeru »predmetni sodni postopek in koordinacijo z Državnim pravobranilstvom vodi sam«, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,- pooblastila IRSOP, iz katerega bo razvidno, v kakšni sestavi IRSOP je le-ta uradno pooblastil osebo/ekipo IRSOP, da »predmetni sodni postopek in koordinacijo z Državnim pravobranilstvom vodi sam«, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,- uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo vse je v ekipi IRSOP, ki vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,- vseh uradnih dokumentov vseh koordinacij organa z Državnim pravobranilstvom v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije,je organ zavrnil glede dokumentov v prvi, drugi in tretji alineji, ker organ s temi dokumenti ne razpolaga. Zahtevo prosilcev z dne 4. 6. 2016 je organ zavrgel, glede dokumentov v četrti alineji, ker je bilo o enaki zahtevi prosilcev že odločeno. 10. Zahtevo z dne 6. 5. 2016 za posredovanje fotokopije »usmeritev, ki jih pred sodiščem zastopa DP RS, vse v nasprotju s povzetimi dokončnimi materialnimi pravnimi dejstvi predmetne zadeve, glede objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani«, je organ zavrgel, ker je bilo o enaki zahtevi prosilcev že odločeno. Prosilca sta se dne 24. 6. 2016 zoper odločbo 090-41/2015/126 z dne 13. 6. 2016, pritožila in v pritožbi najprej navedla, da je z dnem 28. 12. 2013 v veljavo stopil moratorij rušenj nedovoljenih gradenj (z izjemo objektov, ki predstavljajo nevarno gradnjo), s čimer je predlagatelj/zakonodajalec sledil načelu sorazmernosti, načelu socialne pravičnosti in gospodarske funkcije lastnine, vse v želji preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi lahko nastale, če bi IRSOP nadaljeval z anarhijo arbitrarnosti, ki je zaznamovala njegovo dosedanje nezakonito/protiustavno delovanje, kot ga razkriva negativna revizija Računskega sodišča RS št. 320-9/2012/109 z dne 28. maja 2015. Prosilca sta dalje navedla, da na posredovanem e-naslovu niso razvidna prednostna merila, ki naj bi bila vsebovana v (letnem) načrtu dela gradbene inšpekcije za leto 2010, 2011 in 2012. Sploh pa niso v letnem načrtu za leto 2010 vsebovana prednostna merila, ki so veljala v dneh od 12. 10. 2010 do 15. 10. 2010, na naslovu Vodmatska 8 v Ljubljani, pri čemer ne gre zanemariti uradno dokumentiranega dejstva, da je uslužbenec, ki je izvršil/vodil predmetno nezakonito izvršbo - prejel zadevo RS MOP IRSOP št. 356-02-72/2004 v reševanje šele 23. 9. 2010, kot ne gre zanemariti uradno dokumentiranega dejstva, da predmetna nezakonita izvršba ni bila izvedena na način, kot ga je uradno opisal/pojasnil takratni direktor gradbene inšpekcije v uradnem odgovoru Komisiji za
preprečevanje korupcije, kjer je v poročilu Komisije za preprečevanje korupcije št. 242-
267/2011-55 02012 z dne 11. 9. 2012 zapisano, povzeto: »kot navaja MZIP IRSPEP, kolektivno odločajo oziroma koordinirajo izvršbe, pri čemer je direktor gradbene inšpekcije še pojasnil, da so pri vodenju inšpekcijskih postopkov določene prioritete in letni plani dela, na podlagi katerih inšpektorji vodijo postopke in umeščajo v seznam izvršb gradnje, ki ustrezajo prioritetnim kriterijem. Ta
seznam vsak inšpektor posreduje svojim območnim vodjem, ki jih koordinira, in tako urejene posreduje dalje direktorju gradbene inšpekcije, ki jih dokončno uredi ter uresniči glede na dane razmere«. Ob zapisanem zavajanju direktorja, kot navajata prosilca, smo priče prostodušnemu laganju najvišjih predstavnikov IRSOP, saj je v uradnem dokumentu IRSOP št. 0612-15/2011/31 z dne 18. 6. 2012, ki je naslovljen na Komisijo za preprečevanje korupcije, citat: »Pri opredeljevanju »javnega interesa« gradbeni inšpektorji po določbah ZUP upoštevajo predvsem 144. člen ZUP, in sicer povezavo med 4. točko prvega odstavka 144 člena in drugim odstavkom: nujni ukrepi v javnem interesu – obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti«. Po določbah ZIN »javni interes«, kot menita prosilca, posredno razberemo iz 34. člena: neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi in živali ali za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju ... Glede javne koristi v izvršilnem postopku pa npr. 3. odstavek 286. člena ZUP določa, da se izvršba opravi po uradni dolžnosti, kadar to zahteva javna korist. Pri inšpekcijskih ukrepih se torej vselej varuje javna korist, ki je načeloma določena v že navedeni zakonodaji, seveda pa se vselej konkretizira v posamičnem primeru.« Seveda velja, da v primeru nezakonite porušitve Vodmatske 8 ni ne duha ne sluha, o kakšni konkretizaciji javnega interesa, zato pa obstoji prostodušno zapisana uradna laž, da je bila predmetna porušitev izvedena po nujnem/skrajšanem postopku, vse brez zaslišanja inšpekcijskih zavezancev. Ko najvišje »rangirani« uslužbenci IRSOP na zgoraj uradno dokumentirani način prostodušno uradno lažejo, je potrebno res vsaj dvakrat preveriti vsako njihovo navedbo, menita prosilca.Prosilca v nadaljevanju pritožbe priznavata, da sta dne 31. 5. 2015 res vljudno zaprosila, da ju organ opremi z dokumenti, iz katerih bodo razvidne: usmeritve gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, način izvedbe testa javnega interesa, način izvedbe škodnega testa, kar vse naj bi organ sprejel že v maju 2013, kjer naj bi usmeritve takoj vpeljal v operativno delovanje inšpekcijskih postopkov. Evidentno je, da organ ne izvaja (moratorij in čakanje na sprejem nove zakonodaje) postopkov po predvidenih smernicah/usmeritvah. Ob tovrstnem dejstvu prosilca pričakujeta, da bosta preko predmetnega pritožbenega postopka prišla do želenih dokumentov - v nasprotnem pa pričakujeva, da bo organ ponudil verodostojno oceno/analizo, iz katere bo razvidna škoda, ki bi jo povzročilo razkritje predmetnih usmeritev in dejanska ovira za njegovo nemoteno delovanje, če bi zainteresirani javnosti razkrili vsebino iskanih dokumentov. Pri navajanju razlogov zavrnitve – da iskani dokumenti pri organu namreč ne obstajajo, je obdelana le druga in tretja alineja vloge, manjka pa dokument oz. odgovor/odločitev organa v zvezi s prvo in četrto alinejo njune vloge z dne 16. 5. 2016, navajata prosilca.Glede vloge z dne 31. 5. 2016 prosilca menita, da je nemogoče, da organ usmerja Državno pravobranilstvo RS, ob tem pa ne obstaja niti en uradni dokument, iz katerega bi bili razvidni sklepi/usmeritve, ki bi izhajale iz tovrstne uradne koordinacije, vse še posebej, ker je ZUP enoznačen glede beleženja in hranjena zapisnikov uradnih zaznamkov in/oz. uradnih sestankov, kar tovrstna koordinacija nedvomno je. V nasprotnem je zaključiti, da se tovrstne uradne koordinacije med organom in Državnim pravobranilstvom odvijajo v kontekstu pijanske gostilniške debate, kjer se ne ve, kdo je kaj rekel/slišal, vse še posebej zato, ker je evidentno: da organ ni uradno nikogar pooblastil za zastopanje v tovrstni koordinaciji, da se ne ve čigavo (ime, priimek) mnenje je zastopano v imenu organa, da se ne ve, na podlagi česa je bilo sprejeto mnenje NN, ki je zastopano v imenu organa. Prosilca sta posebej izpostavila, da iščeta dokumentacijo, ki je element končanih postopkov ponudb
izvensodnih poravnav, kar nima realne zveze z navedbo organa, da je zadevo zavrnil na temelju, ker
navedeni postopek pred Okrožnim sodiščem še ni zaključen. Res je, navedeni postopek pred Okrožnim sodiščem še ni zaključen, je pa končan postopek ponudbe izvensodne poravnave, kar sta dve ločeni/neodvisni zadevi, kjer velja, ko se zaključi/konča/obdela/zavrne ponudba o izvensodni poravnavi, se »odpre« klasični sodni postopek pravde, ki se začne s poskusom sodne poravnave, in če le-ta ni uspešna, se začne pravdna obravnava s posamezni naroki. Sprenevedanje organa, kjer namerno »meša« postopek izvensodne poravnave s samo pravdo, je ponižujoč do povprečno zdravega razuma. Obstaja pa objektivna verjetnost, da v anarhiji arbitrarnega neznanja, ki vlada v organu, tega enostavno ne ločijo, menita prosilca.Glede odločitve organa o vlogi z dne 3. 6. 2016, sta prosilca zapisala, da organ ni navedel, kdaj je odločil o predmetni zadevi iskanja posameznih stopenj javnega interesa in načina določitve posamezne stopnje javnega interesa. Organ je do sedaj odgovarjal zgolj o splošnem terminu javnega interesa, različne stopnje javnega interesa so bile izpostavljene šele v 4. točki dokumenta št. 0612-128/2015/1 z dne 15. 7. 2015. Sicer pa, retorično: Le kako naj bi organ v inšpekcijskih postopkih uporabljal različne stopnje javnega interesa, če je evidentno, da še vedno ne uporablja niti osnovnega testa javnega interesa?Glede odločitve organa o vlogi z dne 4. 6. 2016, sta prosilca navedla, da je utemeljitev pritožbe enaka kot pod točko 7. Glede odločitve organa o vlogi z dne 6. 5. sta prosilca navedla, da je utemeljitev pritožbe enaka kot pod točko 7.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 18. 7. 2016 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je ob odstopu posredoval tudi dokumente, na podlagi katerih je odločal. Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu organa in njegovih zaposlenih, sprejemanju zakonodaje ter upoštevanju pravil, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilcev izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje. Ker gre v konkretnem primeru za več vlog in pritožbenih razlogov, je IP zaradi večje preglednosti odločal po posameznih točkah izreka izpodbijane odločbe (številke se ujemajo s številko točke izreka): 1. Glede odločitve o prvi vlogi z dne 14. 5. 2016 prosilca nista navedla nobenih konkretnih in relevantnih pritožbenih navedb, zapisala sta le njuno videnje dela organa oziroma organov državne uprave. Prosilca se glede odločitve organa v točki 1 izreka izpodbijane odločbe torej nista pritožila.2. Organ je drugo zahtevo z dne 14. 5. 2016 zavrgel, prosilca pa sta se pritožila, da na posredovanem e-naslovu niso razvidna prednostna merila. Organ je navedel, da je o vsebinsko enaki zahtevi že odločil. Glede na to, da je organ zahtevo zavrgel, je IP preveril, ali obstojijo razlogi za zavrženje, ki jih določa četrta alineja 1. odstavka 129. člena ZUP: da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Organ ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. IP je na podlagi s strani organa posredovane dokumentacije ugotovil, da je organ o prednostnih merilih v načrtu dela gradbene inšpekcije že odločal v odločbah št. 090-18/2001/668 z dne 30. 11. 2012 (točka 4), št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012 (točka 1 in 2), št. 090-18/2011/493 z dne 5. 6. 2012 (točka 2), št. 090-41/2015/8 z dne 9. 6. 2015 (točka 1). Organ je z dopisoma 090-18/2011/454 z dne 25. 4 2012 in št. 090-18/2011/603 z dne 29. 10. 2012, prosilcema tudi posredoval e-naslov, na katerem je organ objavil načrt dela Inšpektorata RS za okolje in prostor. To je edini dokument, s katerim organ vsebinsko razpolaga glede »prednostnih meril«. Organ sicer objavljena prednostna merila lahko komentira, kot od organa želita prosilca, vendar pa na podlagi ZDIJZ tega ni dolžan, niti mu tega v skladu z ZDIJZ (glej 4. člen ZDIJZ) IP ne more naložiti. Glede na navedeno IP ugotavlja, da so za navedeno zahtevo izpolnjeni pogoji za zavrženje po 129. členu ZUP, zato je IP pritožbo prosilcev v tem delu zavrnil.3. Organ je tretjo zahtevo prosilcev z dne 14. 5. 2016 zavrgel. Prosilca sta v pritožbi priznala, da sta že 31. 5. 2015 res zaprosila, da ju organ opremi z dokumenti, iz katerih bodo razvidne: usmeritve gradbenim inšpektorjem za izvajanje izvršb po drugi osebi, usmeritve za vrstni red obravnave prijav in vrstni red obravnave že začetih inšpekcijskih postopkov na področju dela gradbenih inšpektorjev, način izvedbe testa javnega interesa, način izvedbe škodnega testa, kar vse naj bi organ sprejel že v maju 2013, kjer naj bi usmeritve takoj vpeljal v operativno delovanje inšpekcijskih postopkov. Vendar pa, sta zapisala prosilca, organ ne izvaja postopkov po predvidenih smernicah. Kot je bilo že omenjeno, pritožbene navedbe o delu organa za odločanje po ZDIJZ niso relevantne, drugih razlogov pa prosilca nista navajala. IP je kljub temu preveril, ali so izpolnjeni razlogi za zavrženje po 129. členu ZUP in ugotovil, da je organ o (ponovno) zahtevanih dokumentih že odločal z odločbo št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015. Prosilca sta se zoper navedeno odločbo pritožila, o pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-236/2015/2 z dne 10. 11. 2015. Zoper odločbo IP ni bil sprožen upravni spor. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, odločitev organa je torej v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.4. Glede odločitve organa v točki 4 izreka izpodbijane odločbe, se prosilca nista pritožila.5. Organ je zahtevo z dne 16. 5. 2016 zavrgel v celoti. Prosilca sta se pritožila, da organ ni odločil glede dokumentov, navedenih v prvi in četrti alineji njune vloge z dne 16. 5. 2016. Organ je glede navedenih pritožbenih navedb dne 18. 7. 2016 dodatno pojasnil, da so v izreku izpodbijane odločbe v točki 5 zapisane vse 4 alineje iz vloge prosilcev z dne 16. 5. 2016, na katere se odločitev - ta točka izreka nanaša. Zapisani sta tako 1. kot tudi 4. alineja navedene vloge. Organ je tudi zapisal, da je v obrazložitvi izreka izpodbijane odločbe, v točki 5, v četrtem odstavku, natančno pojasnjeno, zakaj je
zahteva zavržena. Na prvo alinejo njune vloge se nanaša tudi obrazložitev, da odločba št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012, v točki 8, določa, da se zavrne zahteva prosilcev z dne 23. 10. 2012 za pridobitev Pravilnika/metodologije, po kateri inšpektorji IRSPEP ugotavljajo, ali bo porušitev investitorjem povzročila nepopravljivo škodo. Pri tem je organ opozoril, da »test sorazmernosti in/oz. test javnega interesa« kot to poimenujeta prosilca v obravnavani vlogi z dne 16. 5. 2016, v 1. alineji, ni nič drugega, kot npr. »nujnost zadovoljitve javnega interesa porušitve objekta«, kot sta to poimenovala v vlogi z dne 19. 10. 2012, o kateri je bilo odločeno z odločbo št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012 (točka 6). Organ je tedaj zahtevo zavrnil, ker dokument pri organu ne obstaja. Izraz »test sorazmernosti in/oz. test javnega interesa« pomeni tudi enako kot npr. »metodologija, po kateri inšpektorji IRSPEP ugotavljajo, ali bo porušitev investitorjem povzročila nepopravljivo škodo«, kot sta prosilca to poimenovala v vlogi z dne 23. 10. 2012, o kateri je bilo odločeno z isto odločbo št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012 - v že omenjeni točki 8 izreka odločbe. Prav tako je, v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, odločeno o, po vsebini enaki zahtevi prosilcev, kot je le z drugim poimenovanjem zapisana v 1. alineji vloge prosilcev, obravnavani v točki 5 izreka iste odločbe. Opisano je jasno razvidno iz obrazložitve k točki 3 izreka in k točki 5 izreka izpodbijane odločbe. Prav tako je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, v točki 5, v tretjem odstavku, natančno pojasnjeno, zakaj je zavržena njuna zahteva, zapisana v 4. alineji njune vloge (Vodmatska ulica) - o enaki zahtevi je
bilo že odločeno z odločbo št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012. IP je navedeno preveril in ugotovil, da je pritožbena navedba, da bi naj z izpodbijano odločbo ne bilo odločeno v zvezi s 1. in 4. alinejo njune vloge, neutemeljena. IP je ugotovil tudi, da je IP z odločbo št. 090-86/2013 z dne 28. 11. 2014 ugotovil, da je izrek odločbe organa št. 090-18/2011/610 z dne 5. 11. 2012 zakonit, organ pa je odločil tudi o vseh zahtevkih glede katerih sta se pritožila prosilca, zato je IP pritožbo prosilcev tudi v tem delu zavrnil.6. Glede odločitve organa v točki 4 izreka izpodbijane odločbe, se prosilca nista pritožila.7. Prosilca sta se pritožila glede odločitve organa glede njune vloge z dne 31. 5. 2016, o kateri je organ odločil v sedmi točki izreka izpodbijane odločbe. Organ je zavrgel zahtevo glede vseh uradnih dokumentov koordinacij z Državnim pravobranilstvom v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013, ker je o tem že odločal. IP je preizkusil, ali so izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge glede vseh uradnih dokumentov koordinacij z Državnim pravobranilstvom v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013 po 129. členu ZUP.IP je ugotovil, da je o vsebinsko enakih dokumentih organ že odločal v odločbah 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016 in št. 090-41/2015/68 z dne 1. 10. 2015. O zahtevanih dokumentih je odločal tudi že IP: št. 090-279/2015 in 090-111/2016/2. Organ je torej zahtevo prosilcev tudi v tem delu utemeljeno zavrgel.IP nadalje ugotavlja, da je organ zavrnil zahtevo prosilcev glede uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo vse je v ekipi IRSOP, ki vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom, za vse končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013 ter uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kateri organ IRSOP in v kakšni sestavi je pooblastil osebo/ekipo, ki v imenu IRSOP vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom, za vse končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013. Organ je v odločbi zapisal, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Organ je navedeno preveril tudi v svojem računalniškem sistemu, kjer navedenih dokumentov ni našel. Glede na dejstvo, da organ ne razpolaga z nobenimi koordinacijami med njim in Državnim pravobranilstvom ter da je obstoj preveril v svojih evidencah, IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z imeni in priimki »ekipe«, ki je vodila koordinacijo in tudi ne z imenom in priimkom »ustanovitelja« ekipe, zato je pritožbo prosilcev tudi v tem delu zavrnil.8. Pod 8. točko izreka je organ odločal o vlogi prosilcev z dne 3. 6. 2016 in jo zavrgel. O enaki zahtevi naj bi organ odločil že z odločbo št. 090-41/2015/35 z dne 10. 8. 2015. Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil, o pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-236/2015/2 z dne 10. 11. 2015. Zoper odločbo IP ni bil sprožen upravni spor. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji, ki jih za zavrženje določa 129. člen ZUP, odločitev organa je torej v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. 9. V izreku izpodbijane odločbe je organ pod točko 9 odločal o vlogi prosilcev z dne 4. 6. 2016 in jo zavrgel, in sicer glede posredovanja vseh uradnih dokumentov vseh koordinacij organa z Državnim pravobranilstvom v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije. IP je ugotovil, da je organ v tem delu upravičeno zavrgel zahtevo prosilcev, saj so izpolnjeni pogoji iz 129. člena ZUP. IP je namreč ugotovil, da je o vsebinsko enakih dokumentih organ že odločal v odločbah 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016 in št. 090-41/2015/68 z dne 1. 10. 2015. O zahtevanih dokumentih je odločal tudi že IP: št. 090-279/2015 in 090-111/2016/2.Organ je prosilcema zavrnil tudi dostop do:- pooblastila državnega organa, ki je uradno pooblastil IRSOP, da v primeru »predmetni sodni postopek in koordinacijo z Državnim pravobranilstvom vodi sam«, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,- pooblastila IRSOP, iz katerega bo razvidno, v kakšni sestavi IRSOP je le-ta uradno pooblastil osebo/ekipo IRSOP, da »predmetni sodni postopek in koordinacijo z Državnim pravobranilstvom vodi sam«, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,- uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo vse je v ekipi IRSOP, ki vodi koordinacijo z Državnim pravobranilstvom, vse v primeru nezakonite porušitve vseljene rekonstrukcije legalnega objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani,ker organ s temi dokumenti ne razpolaga. Prosilca glede predmetne odločitve organa nista navedla nobenih pravno relevantnih pritožbenih razlogov, razen mnenje o delu organa.10. Pod navedeno točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločal o vlogi prosilcev z dne 6. 5. 2016 in jo zavrgel. Prosilca sta zahtevala posredovanje fotokopije »usmeritev, ki jih pred sodiščem zastopa DP RS, vse v nasprotju s povzetimi dokončnimi materialnimi pravnimi dejstvi predmetne zadeve, glede objekta na Vodmatski 8 v Ljubljani«. Organ je o vsebinsko enakem dokumentu odločil z odločbo št. 090-42/2016/2 z dne 2. 4. 2016. Prosilca sta zoper odločbo vložila pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-92/2016/4 z dne 30. 6. 2016, s katero je pritožbo prosilcev zavrnil. Zoper odločbo IP ni bil sprožen upravni spor. IP ugotavlja, da so za zavrženje zahteve z dne 6. 5. 2016 izpolnjeni pogoji, ki jih določa 129. člen ZUP, zato je pritožbo prosilcev tudi v tem delu zavrnil.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, pritožbe prosilcev in celotne spisne dokumentacije ter odločb IP v relevantnih primerih), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevami prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim »drugim« dokumentom, kot že posredovanimi oziroma je o vsebinsko enakih dokumentih že odločal, kar pomeni, da je pritožba prosilcev neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca |
|