Alfa Ars d.o.o. - Občina Preddvor
+ -Številka: 090-161/2016
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo, naj ji organ posreduje posebno strokovno mnenje k predlogu Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Tupaliče podEUP PR12 -1. faza. Prosilka je želela tudi ime in priimek, številko licence in institucijo, kjer je licenca vpisana, revidenta arhitekta, ki je izdelal posebno strokovno mnenje k predlogu Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Tupaliče podEUP PR12 - 1. faza. Prosilka je želela, da ji organ posredujte še podatek, na kakšen način, v katerem javnem razpisu in na podlagi katerih kriterijev, je bil izbran projektant-urbanist, za katerega dela izbrana revidentka arhitektka. Organ je prosilki omogočil vpogled v zahtevano strokovno mnenje, ker gre za avtorsko varovano delo, prekril pa je tudi določene osebne podatke. Prosilka se je pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje glede vpogleda v zahtevani dokument, glede osebnih podatkov pa je pritožbi delno ugodil, saj organ ni odločil o dostopu do vseh osebnih podatkov v strokovnem mnenju. ODLOČBA: Številka: 090-161/2016/3
Datum: 11. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi Alfa Ars d.o.o., Stritarjeva ulica 8, 4000 Kranj, ki jo zastopa …………………… (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 7. 2016, zoper odločbo Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor (v nadaljevanju organ), št. 090-0009/16-11/11 z dne 24. 6. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 1. 7. 2016 se delno ugodi in se odločba Občine Preddvor, št. 090-0009/16-11/11 z dne 24. 6. 2016, delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v »Strokovno mnenje o osnutku in postopku priprave OPPN za Tupaliče EUP PR 12-1. faza«, izdano aprila 2016, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- stopnjo izobrazbe direktorja Urbi d.o.o. (stran 1),- stopnjo izobrazbe prvega navedenega sodelujočega pri projektu (stran 1),- ime, priimek, stopnjo izobrazbe drugega in tretjega navedenega sodelujočega pri projektu (stran 1),- ime, priimek avtorja fotografij (stran 1),- ime, priimek, naslov bivališča naročnika in financerja (stran 10, 18, 19).
- Pritožbo prosilke se glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka ter glede načina seznanitve z zahtevano informacijo v obliki fotokopije, zavrne.
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 26. 5. 2016 na organ naslovila zahtevo, naj ji organ posreduje posebno
strokovno mnenje k predlogu Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje
urejanja Tupaliče podEUP PR12 -1. faza. Prosilka je želela tudi ime in priimek, številko licence in
institucijo, kjer je licenca vpisana, revidenta arhitekta, ki je izdelal posebno strokovno mnenje k
predlogu Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Tupaliče
podEUP PR12 - 1. faza. Prosilka je želela, da ji organ posredujte še podatek, na kakšen način, v katerem javnem razpisu in na podlagi katerih kriterijev, je bil izbran projektant-urbanist, za katerega dela izbrana revidentka arhitektka. Organ je dne 24. 6. 2016 izdal odločbo št. 090-0009/16-11/11, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, zavrnil pa je posredovanje fotokopije strokovnega mnenja o osnutku in postopku priprave OPPN za Tupaliče EUP PR 12 -1. Organ je pojasnil, da ima prosilec na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico sam določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Iz prosilkine zahteve izhaja, da je dokumente želela pridobiti v obliki fotokopije. Edino omejitev, ki vpliva na prosilčevo izbiro oblike seznanitve, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v dokument, ki je zavarovan skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ se je skliceval na prakso IP in zapisal, da IP v svojih odločitvah poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled. Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije.Organ nadalje navaja, da strokovno mnenje kot celota predstavlja avtorsko delo več soavtorjev, vsebuje besedilo, skice in fotografije, ki so jih sami ustvarili. Torej je nedvomno izraženo ter predstavlja stvaritev in intelektualno kreacijo, hkrati pa spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Vsekakor ima tudi zadostno mero individualnosti, ki izhaja že iz dejstva, da se strokovno mnenje nanaša na specifično temo (predlog OPPN za določeno področje), o kateri ni bilo izdelanega drugega strokovnega mnenja. Imetnik materialnih avtorskih pravic na strokovnem mnenju je izbrani izvajalec (družba, katerega zaposleni so ga neposredno ustvarili), pri čemer organ kot naročnik avtorskega dela z izvajalcem ni sklenil posebne pogodbe. Zato je organ v skladu s tretjim odstavkom 99. člena ZASP pridobil le pravico distribuiranja. Ker je zahtevano strokovno mnenje avtorsko delo, ki je varovano po ZASP, pri čemer organ ni pridobil materialne pravice reproduciranja, je organ prosilki, na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, omogočil dostop do zahtevanega strokovnega mnenja na način, da ji je omogočil vpogled v prostorih organa v času uradnih ur organa, pri čemer je organ v strokovnem mnenju prekril varovane osebne podatke (podatke o strokovnem nazivu direktorice ter imena in priimke sodelujočih pri projektu in fotografa). Prosilka je zoper odločbo organa št. 090-0009/16-11/11 z dne 24. 6. 2016 pravočasno vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ oseba javnega prava in je njegovo delovanje javno v skladu z določbami Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO). V primeru, da organ ne zagotavlja ustreznih strokovnih sodelavcev, je najem zunanjih strokovnjakov podvržen enakim pogojem kot veljajo za javne uslužbence. Prosilka je tudi zapisala, da je postopek OPPN zakonodajni postopek. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15) v 9. členu izvzema uradna besedila z zakonodajnega postopka kot avtorsko nevarovana besedila. Ravno tako 5. člen ZASP zakona ne uvršča med avtorska dela, opredeljena kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Strokovno mnenje v zakonodajnem postopku sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta - akta ne predstavlja stvaritve umetnosti. Postopek OPPN je v skladu z določbami 54. člena Zakona o prostorskem samostojni prostorski akt. Sodelovanje javnosti - torej je postopek javen, je določeno v skladu z določbami 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju. Prosilka oporeka tudi prikrivanju osebnih podatkov. Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 19. 7. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pritožba je delno utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.Sporno pa je vprašanje, ali je »Strokovno mnenje o osnutku in postopku priprave OPPN za Tupaliče EUP PR 12-1. faza«, datiran april 2016 (v nadaljevanju: strokovno mnenje), avtorskopravno varovan dokument in ga je po določbi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ možno odobriti le na vpogled, ne pa tudi v obliki fotokopije. Glede na navedbe organa v izpodbijani odločbi, da zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ torej načeloma nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Izjemo od tega pa določa 2. odstavek 25. člena ZDIJZ, po katerem lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. 2. odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Organ je prosilki že odobril vpogled v strokovno mnenje, pri vpogledu pa bi (glede na izpodbijano odločbo) organ prekril naslednje osebne podatke: imena in priimke sodelujočih pri projektu in ime in priimek avtorja fotografij. V konkretnem pritožbenem postopku je torej potrebno ugotoviti:- ali strokovno mnenje predstavlja avtorsko delo ter- ali osebni podatki, navedeni v strokovnem mnenju, predstavljajo varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1.V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo. Predmet pritožbene presoje v konkretnem primeru je strokovno mnenje, ki ga je naročil organ v postopku sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (OPN). Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Če torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 9. točki izrecno navaja arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. ZASP torej upošteva vse faze arhitekturnega ustvarjanja in njegova tri poglavitna področja (arhitektura, urbanizem, krajinska arhitektura).IP ugotavlja, da strokovno mnenje nedvomno izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorjev in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi IP ocenjuje tudi, da ima dokument tudi zadostno mero individualnosti, da se šteje za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokument nedvomno izpolnjuje vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP. IP ob tem poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled. Čeprav je določeno delo opredeljeno kot avtorsko delo, pa se je nadalje treba vprašati, ali gre za varovano avtorsko delo. 1. odstavek 9. člena ZASP namreč določa, da avtorskopravno niso varovane: 1. ideje, načela, odkritja; 2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja; 3. ljudske književne in umetniške stvaritve. Če bi šlo v konkretnem primeru za dokument, ki predstavlja "uradno besedilo z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja," zahtevani dokumenti ne bi bili avtorskopravno varovani in bi bila prosilka upravičena do posredovanja kopije dokumenta. Prosilka je v pritožbi navedla, da gre v konkretnem primeru, torej v primeru sprejemanja OPN, za zakonodajni postopek. Glede Občinskega prostorskega načrta kot uradnega besedila IP pojasnjuje, da je OPN prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali državnimi prostorskimi načrti (DPN). Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. Več o postopku sprejemanja OPN določa Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - UL RS 33/07).Vendar pa IP ugotavlja, da v konkretnem primeru občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za Tupaliče ni bil izdan, organ je postopek ustavil s sklepom št. 3505-0001/15-s019/16, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu Občine Preddvor 26. 5. 2016 in ga je organ dne 9. 8. 2016 tudi predložil IP. Ker OPPN niti ni bil izdan oziroma pripravljen, nikakor ne moremo govoriti, da zahtevano strokovno mnenje predstavlja uradno besedilo z zakonodajnega področja. Sklicevanje prosilke na 9. člen ZASP torej v konkretnem primeru ni utemeljeno. Navedeno pomeni, da je organ ravnal pravilno, ko je upošteval drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko prosilec pridobi samo vpogled v dokumentacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, vendar pa v izpodbijani odločbi ni natančno in določno navedel in opredelil osebnih podatkov, ki jih vsebuje strokovno mnenje in jih je organ dolžan prekriti. IP je pri pregledu strokovnega mnenja namreč ugotovil, da to vsebuje več osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, kot jih je v izpodbijani odločbi navedel organ. Zato je IP, glede na to, da mora na kršitve materialnih predpisov paziti po uradni dolžnosti, v tem odpravil izpodbijano odločbo organa in v nadaljevanju sam odločal o dostopu oziroma vpogledu v osebne podatke v strokovnem mnenju. IP v skladu z navedenim poudarja, da je odločitev organa glede same oblike (vpogled) dostopa sicer pravilna in na zakonu utemeljena, da pa organ ni pravilno odločil oziroma določil obsega vpogleda v strokovno mnenje, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju.Delni dostop in osebni podatkiProsilka je v pritožbi navedla, da ji je organ prekril preveč osebnih podatkov. Ker je organ zavrnitev dostopa utemeljeval z izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP glede na pritožbene navedbe prosilke in po uradni dolžnosti v nadaljevanju ukvarjal najprej z vprašanjem, ali dokumenti vsebujejo osebne podatke ter ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja ali varovane osebne podatke. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).IP po vsebinskem pregledu strokovnega mnenja ugotavlja, da ta v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebuje naslednje osebne podatke:- ime, priimek, stopnjo izobrazbe direktorice Urbi d.o.o.,- ime, priimek, stopnjo izobrazbe, številko vpisa v imenik ZAPS odgovornega vodje projekta (stran 1),- ime, priimek, stopnjo izobrazbe sodelujočih pri projektu, zaposlenih v Urbi d.o.o. (stran 1),- ime, priimek avtorja fotografij (stran 1),- ime, priimek, naslov bivališča naročnika in financerja (stran 10, 18, 19),- ime, priimek, stopnjo izobrazbe, številko vpisa v imenik ZAPS odgovorne arhitektke in prostorske načrtovalke (stran 10, 39).Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do vseh zgoraj navedenih osebnih podatkov oziroma jih v odločbi ni niti navedel, zato je IP v nadaljevanju sam odločil o dostopu do navedenih osebnih podatkov in obsegu vpogleda.IP je vpogledal v bazo AJPES in ugotovil, da gre v primeru enega (prvega navedenega) sodelujočega pri projektu hkrati tudi za družbenika podjetja, ki je pripravilo strokovno mnenje. Ker kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, sta ime in priimek direktorice in družbenika Urbi d.o.o. v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg, javna. Za razkritje podatka o izobrazbi pa ne obstaja ustrezna pravna podlaga, zato mora organ ta podatek pri vpogledu v dokument prekriti. Tudi za razkritje imena, priimka, stopnje izobrazbe zaposlene prostorske načrtovalke v Alfa Ars d.o.o., imena, priimka, naslova bivališča naročnika in financerja, imena, priimka avtorja fotografij in ostalih sodelujočih pri projektu, za razkritje ne obstaja pravna podlaga, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. Varovanih osebnih podatkov pa ne predstavlja ime, priimek, stopnja izobrazbe in številka vpisa v imenik ZAPS odgovornega vodje projekta ter odgovorne arhitektke in prostorske načrtovalke, ki sta vpisana v imenik ZAPS in so njuni (zgoraj navedeni) osebni podatki javno dostopni na spletni strani http://www.zaps.si/index.php?m_id=imenik_arhitekti#T, http://www.zaps.si/index.php?m_id=13&m_name=imenik_arhitekti&a_id=1574,http://www.zaps.si/index.php?m_id=13&m_name=imenik_arhitekti&a_id=586.Osebe, ki so vpisane v imenik ZAPS vpis opravijo na svojo zahtevo oziroma vlogo (seveda pod določenimi pogoji), z zavedanjem, da bodo navedeni podatki javno dostopni. Ker osebi v strokovnem mnenju »nastopata« v vlogi odgovornega vodje projekta oziroma arhitekta in prostorske načrtovalke, navedeni osebni podatki v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.Izhajajoč iz navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilke delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke in glede načina seznanitve pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka