Občina Ilirska Bistrica - Dom starejših občanov Ilirska Bistrica
+ -Številka: 090-158/2016
Kategorije: Kršitev postopka, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala številne dokumente povezave z delovnim razmerjem direktorice in javnih uslužbenk, zaposlenih pri organu. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj ta nima pravnega interesa za pridobitev zahtevanih informacij. IP je v pritožbenem postopku delno ugodil pritožbi prosilke in organu naložil posredovanje tistih dokumentov, s katerimi razpolaga. V delu, v katerem se je zahteva nanašala na varovane osebne podatke, je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. V postopku po ZDIJZ prosilec namreč ni dolžan izkazati namena, zaradi katerega zahtevane informacije potrebuje in kako jih bo uporabil, organ pa takega pojasnila od prosilca ne sme zahtevati ali z njim pogojevati posredovanja dokumentov.ODLOČBA:Številka: 090-158/2016/4Datum: 26. 9. 2016
Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju prosilka) z dne 27. 6. 2016, zoper odločbo Doma starejših občanov Ilirska Bistrica, Kidričeva ulica 15, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 0140-1/2016-15 z dne 17. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 27. 6. 2016 se delno ugodi in odločba Doma starejših občanov Ilirska Bistrica št. 0140-1/2016-15 z dne 17. 6. 2016 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:1. prijave prostega delovnega mesta oz. vrste dela na ZRSZ, pri čemer mora prekriti telefonsko številko in elektronski naslov kontaktne osebe delodajalca za stike z ZRSZ in za BO,2. nabora delovnih mest v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica,3. popisnega lista zahtevnosti delovnega mesta, šifra F017010,4. pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2010, pri čemer mora na prvi strani prekriti naslov, EMŠO in davčno številko delojemalke (direktorice),5. pogodbe o zaposlitvi št. 100-995/2015-02 z dne 7. 9. 2015, pri čemer mora prekriti datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke, tretjo alineja tretjega odstavka 4. člena v celoti in TRR in banko javne uslužbenke (6. člen),6. pravnega mnenja št. CZDS-94/2015 V11, ND z dne 3. 9. 2015, pri čemer mora prekriti naslov javne uslužbenke,7. sklepa št. 0131-211/2012 z dne 31. 8. 2015, pri čemer je dolžan prekriti naslov imenovane vršilke dolžnosti,8. izjave … z dne 18. 7. 2016, pri čemer mora prekriti naslov podpisnice izjave,9. priloge o spremembi podatkov (obrazec M-3) z dne 8. 9. 2015, pri čemer mora prekriti EMŠO, državljanstvo in šifro državljanstva zavarovanca.2. V delu, v katerem je organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke in v delu, v katerem z dokumenti ne razpolaga, se pritožba prosilke zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 13. 4. 2016 na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:1. javne objave oz. razpisa za prosto delovno mesto univerzitetni socialni delavec z reg. št. prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje,2. sistemizacije,3. sklepa o izbiri oz. obvestilo o izbiri … na delovno mesto univerzitetni socialni delavec,4. dokumenta, iz katerega je razvidno, s katerim datumom je bila imenovana pozvana k nastopu dela ter predloga pogodbe o zaposlitvi imenovane,5. sklenjene pogodbe o zaposlitvi imenovane oz. sklepa ali drugega dokumenta, s katerim je bil razveljavljen sklep o izbiri imenovane na navedeno delovno mesto,6. dokazilo o morebitni zaposlitvi imenovane na drugem delovnem mestu oz. izdanem sklepu o zaposlitvi na drugem delovnem mestu,7. dokumenta, iz katerega je razvidno, katera delovna mesta za določen in nedoločen čas so bila pri organu prosta na dan 1. 9. 2015,8. pogodbe o zaposlitvi … od 1. do 3. 9. 2015 in od 4. do 7. 9. 2015,9. pogodbe o zaposlitvi imenovane z dne 17. 8. 2010,10. sklepa Sveta zavoda organa o imenovanju … za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda in predloga pogodbe o zaposlitvi imenovane na delovno mesto vršilca direktorja javnega zavoda ter dokazilo o vročitvi,11. sklepa o izbiri oz. obvestila o izbiri oz. drugega dokumenta, s katerim je bila imenovana izbrana na delovno mesto univerzitetni socialni delavec in na osnovi katere reg. št. prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje je bil zaposlena in kopija prijave,12. dokumenta, iz katerega je razvidno, kdaj je bil imenovani vročen predlog pogodbe o zaposlitvi na delovno mesto univerzitetni socialni delavec,13. sklenjene pogodbe o zaposlitvi z imenovano na navedeno delovno mesto,14. prijave imenovane v obvezna socialna zavarovanja (M1) oz. prijave spremembe podatkov (M3) za imenovano z datumom vnosa podatkov v e-Vem portal za podjetja in podjetnike,15. dokumenta, iz katerega je razvidno, s katerim datumom je delavka … nastopila bolniški stalež oz. materinski dopust.Po prejemu zahteve je organ prosilki posredoval dopis št. 0140-1/2016-15 z dne 6. 5. 2016, v katerem je navedel, da nima zakonske podlage za posredovanje zahtevane dokumentacije. Pri podaji predhodnega mnenja občine (prosilca) k imenovanju direktorja zavoda namreč ne gre za odločanje organa v upravnem postopku. Poleg tega je organ upravljavec zbirke osebnih podatkov zaposlenih, ki jih brez ustrezne zakonske podlage ne sme posredovati tretjim osebam. Ne ZUP in ne ZDIJZ ne zagotavljala ustrezne zakonske podlage za posredovanje osebnih in drugih zahtevanih podatkov oz. dokumentov. Prosilec svoje pristojnosti v zvezi z nadzorom nad delom organa uresničuje preko člana sveta zavoda. Prosilcu je bilo še pojasnjeno, da je bil dne 6. 10. 2015 pri organu opravljen izredni inšpekcijski nadzor v zvezi z zaposlitvijo …, v okviru katerega niso bile ugotovljene nepravilnosti. Prosilka je zoper navedeni dopis dne 23. 5. 2016 vložila pritožbo. Organ je nato dne 17. 6. 2016 izdal odločbo št. 0140-1/2016-15 z dne 17. 6. 2016, s katero je pritožbo prosilke, v zvezi z njeno zahtevo za posredovanje pojasnil in dokazil, zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilko prosil za podajo mnenja v postopku imenovanja … za direktorico organa, ta pa je nato od njega zahtevala določene dokumente na podlagi ZUP in ZDIJZ. Po posredovanju dopisa, s katero je organ zahtevo zavrnil, je prosilka vložila pritožbo, vendar so po stališču organa njene pritožbene navedbe neutemeljene, zato jih je z odločbo zavrnil.Organ je navedel, da ni prišlo do kršitev določb postopka, saj je prosilka prejela samo dopis predsednika sveta zavoda, ne pa tudi odločbe organa. Organ tako o zahtevi prosilke sploh še ni odločil, zato kršitev določb postopka ni bilo. Prosilka je tako spregledala, da organ o njeni zahtevi ni odločil, kar pomeni, da se v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje, da je organ zahtevo prosilke zavrnil. Ker prosilka še ni prejela odločbe, se tudi še ni imela pravice pritožiti zoper njo, saj dopisa ni mogoče enačiti z odločbo. Imela pa je pravico vložiti pritožbo, ker organ o njeni zahtevi še ni odločil, kar je tudi storila, vendar je njena navedba o kršitvi določb postopka napačna.Organ je v nadaljevanju pojasnil, da zahteva prosilke ni vezana na informacijo, ki bi izvirala iz delovanja organa, kot javnega zavoda. Zahteva se namreč nanaša na dokumentacijo, ki ne more biti podvržena kopiranju izven obsega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ker je prosilka zahtevala dostavo dokumentov za …, ki ni zaposlena pri organu in tudi ni javni uslužbenec, ki ima sklenjeno delovno razmerje pri organu. Dokumentacija tako ni povezana z opravljanjem javne funkcije pri organu. Organ bi dokumente lahko posredoval le, če bi oseba k temu podala soglasje, oseba pa v okviru postopka prijave na prosto delovno mesto tega ni storila in zato organ te dokumentacije prosilcu ne more posredovati. Prosilka je zahtevala podatke in listine v zvezi z javno uslužbenko, ki ne opravlja javne funkcije, teh podatkov pa prosilka ne potrebuje v postopku podaje predhodnega mnenja k imenovanju … za direktorico organa. Prosilka je zahtevala tudi dokumente v zvezi z osebo …., njena zahteva pa je neutemeljena, saj je ta oseba zaposlena pri organu na delovnem mestu, ki ni javna funkcija. Navedena oseba je res zaposlena pri organu, vendar v postopku podaje mnenja za navedeno osebo v postopku imenovanja za direktorico organa, njen sedanji delovno-pravni status ni pomemben. Prosilka utemeljuje javni interes ugotovitve ustreznosti aktov, v skladu z obstoječo zakonodajo, tako glede pogojev kot tudi postopka za zasedbo delovnega mesta. Organ je navedel, da javni interes ni izkazan, saj je prosilka v postopku le subjekt, ki je dolžan podati mnenje v postopku imenovanja direktorja, ni nadzorstveni organ ali ustanovitelj organa, prav tako pa tudi ni v njeni pristojnosti, da presoja zakonitost v postopku določitve pogojev za zasedbo delovnih mest, med drugim tudi delovnega mesta direktorja. Navedeno pristojnost imajo inšpekcijski in sodni organi in tudi sam ustanovitelj, kar pa prosilka ni.Prosilka tudi navaja, da želi dokumente pridobiti za to, da lahko ugotovi, da ni prišlo do zlorabe pooblastil sedanje direktorice in vršilke dolžnosti, s tem pa tudi smotrnost porabe sredstev. Navedeno izkazuje, da želi prosilka izrabiti ZDIJZ za pridobitev podatkov o … v postopku podaje predhodnega soglasja k imenovanju direktorja. Organ je navedel, da v postopku podaje mnenja za …, ta v funkciji direktorice še ne nastopa kot javna uslužbenka, še manj pa kot oseba pri opravljanju javne funkcije. Gre za položaj kandidata, ki se je prijavil na razpis za direktorja in bil tudi izbran, to pa ne pomeni, da je izbira kandidata že podvržena možnosti pridobitve podatkov po ZDIJZ, saj zaposlitev v javnem sektorju še ni nastopila. Prosilec zahteva tudi dokumentacijo zaposlitve … za obdobje 5-letnega mandata organa, v času od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2015, vendar tudi za to dokumentacijo prosilec nima izkazanega interesa, saj je mandat že potekel, torej … ne opravlja več javne funkcije. Organ tudi zavrača vse navedbe prosilke glede odločbe prekrškovnega organa Inšpektorata RS za delo, saj ne prosilka ne organ nista pristojna za odločanje v inšpekcijskem pregledu, zato je tudi iz tega razloga utemeljitev prosilke po posredovanju dokumentacije, neutemeljena.Organ je v pravnem pouku še navedel, da je možno po prejemu pisne odločbe organa, v roku 30 dni vložiti tožbo na Upravno sodišče.Prosilka je dne 27. 6. 2016 vložila pritožbo, v kateri je najprej navedla, da je organ v nasprotju z ZDIJZ sam odločil o pritožbi zoper dopis, čeprav bi moral odločiti o zahtevi prosilke, ne pa o njeni pritožbi. V nadaljevanju navaja, da organ pri odločanju ni upošteval tretjega odstavka 6. člena, ki določa, da se omogoči dostop tudi do podatkov, ki predstavljajo osebne podatke, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilka namreč zahteva podatke o zaposlitvi direktorice javnega zavoda, po poteku mandata pa o zaposlitvi iste osebe kot javne uslužbenke, pri istem zavodu, in v zvezi z imenovanjem te osebe za vršilko dolžnosti direktorja. Navedeni podatki so informacije javnega značaja. Sklicevanje organa na varstvo osebnih podatkov, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. Tudi prekrškovni postopek je že ustavljen, zaradi česar zahteva tega postopka ne bi mogla ovirati. Organ se tudi ni opredelil do možnosti delnega dostopa, če podatki morda res vsebujejo informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ. Prosilka je še navedla, da ne drži navedba organa, da se zahtevana dokumentacija ni v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Prosilka je navedla, da sam namen, zaradi katerega je bila vložena zahteva za dostop do informacij javnega značaja, ni relevanten, saj ZDIJZ ne zahteva utemeljitve prosilčevega interesa. Prosilka je v zaključku pritožbe naštela še številne kršitve postopka v primeru odločanja o njeni zahtevi.Organ je z dopisom št. 0140-1/2016-15 z dne 13. 7. 2016 pojasnil, da je po zaključku javnega razpisa, na seji dne 11. 3. 2016, za direktorico zavoda izbral …. Predsednik sveta zavoda je v skladu s 56. členom Zakona o socialnem varstvu zaprosil za mnenje k izbiri Občino Ilirska Bistrica in za soglasje pristojno ministrstvo. Občina je nato kot prosilka podala zahtevo posredovanje dodatnih dokazil in pojasnil. Na zahtevo je najprej odgovoril sam predsednik sveta zavoda, nato pa je organ dne 17. 6. 2016 izdal odločbo, s katero je zahtevo zavrnil. Zoper odločbo se je prosilka pritožila. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi, vendar izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, saj prosilka ne izkazuje ne pravnega ne dejanskega interesa. Organ je zato pritožbo prosilke, na podlagi 245. člena ZDIJZ, odstopil v reševanje IP.IP je organ z dopisom št. 090-158/2016/2 z dne 29. 7. 2016 pozval za posredovane z zahtevo opredeljene dokumentacije. Organ je z dopisom št. 0140-1/2016-15 z dne 2. 8. 2016 IP posredoval zaprošene podatke in pojasnila. Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Procesni vidik odločanja organaIP je po skrbnem pregledu zadeve ugotovil, da organ prve stopnje ni ustrezno vodil postopka odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Organ je dolžan o zahtevi prosilca odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ), v primeru, da zahtevo zavrne, pa je o tem dolžan izdati pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ). Iz dokumentacije je mogoče razbrati, da je organ zahtevo prosilke prejel 18. 4. 2016, kar pomeni, da se je 20 delovni dan iztekel 18. 5. 2016. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z navadnim dopisom z dne 6. 5. 2016, šele po pozivu IP pa je dne 17. 6. 2016 izdal odločbo. Organ je s tem za en mesec prekoračil rok odločanja. Ob tem IP ugotavlja, da organ z izdano odločbo v izreku pravzaprav ni odločil o zahtevi prosilke z dne 18. 4. 2014, temveč je odločal o pritožbi prosilke z dne 23. 5. 2016, s katero se je prosilka pritožila zoper zavrnilni dopis organa. IP na tem mestu ugotavlja, da se je organ sicer vsebinsko (deloma) opredelil tudi do zahteve prosilke, zaradi česar bo IP izdano odločbo organa štel kot odločbo, s katero je bilo odločeno o zahtevi prosilke in ne o njeni pritožbi. Tudi organ sam je namreč, ob odstopu pritožbe navedel, da je dne 17. 6. 2016 izdal odločbo, s katero je zavrnil zahtevo prosilke. Slednje pa ne pomeni, da je organ, s tem, ko je izdal odločbo, s katero je zavrnil pritožbo prosilke, ravnal ustrezno. Tudi sklicevanje organa, da ni prišlo do kršitve določb postopka, ker organ nikoli ni izdal odločbe (ampak le dopis), je neutemeljeno, saj je organ že s tem, ko ni izdal odločbe, kršil postopek. Navedba organa, da se v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZDIJZ šteje, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, kljub temu da ni izdal odločbe, je prav tako neutemeljena. Šesti odstavek 22. člena se namreč nanaša na odločbo, ki jo je organ izdal (v konkretnem postopku pa je ni), v kateri je organ dostop do dokumentov zavrnil na podlagi 2. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Druga točka šestega odstavka 6. člena ZDIJZ se nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, kadar so te zavarovane s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb; navedeni razlog pa v konkretnem primeru nikakor ne pride v poštev, niti ga podrobneje ni obrazložil organ v svoji odločbi.Prosilka sicer ni imela pravice do pritožbe zoper zavrnilni dopis, bi pa organ njeno pritožbo moral šteti kot pritožbo zaradi molka organa in nemudoma, vsekakor pa v roku 20 delovnih dni, odločiti o njeni zahtevi z odločbo in ji z odločbo dati možnost vložitve pritožbe na drugostopenjski organ (tj. IP).Organ je posledično na odločbi (s katero je zavrnil pritožbo prosilke) navedel napačni pravni pouk in jo napotil na vložitev tožbe na Upravno sodišče v roku 30 dni od prejema odločbe. IP pojasnjuje, da o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ odloča IP in ne Upravno sodišče Republike Slovenije. Ne glede na navedeno je prosilka ravnala ustrezno, ko je na prvostopenjski organ vložil pritožbo zoper navedeno odločbo, in ni sprožila upravnega spora. IP bo torej odstopljeno pritožbo prosilke obravnaval kot pritožbo zoper odločbo, s katero je bilo (oz. bi moralo biti) odločeno o njeni zahtevi.Glede navedb organa, da prosilka v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni izkazala pravnega in javnega interesa, IP že na tem mestu pojasnjuje, da v skladu z ZDIJZ prosilec ni dolžan izkazati namena, zaradi katerega zahtevane informacije potrebuje in kako jih bo uporabil, prav tako pa organ takega pojasnila od prosilca ne sme zahtevati ali z njim pogojevati posredovanja dokumentov. 5. člen ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, pri čemer zakon dostopa ne pogojuje z izkazanim pravnim interesom. Dejstvo, za kaj prosilka dokumente potrebuje, je torej za postopek odločanja organa irelevantno in je dostop do dokumentov dolžan presojati skozi naravo dokumenta samega in po načelu erga omnes. Povedano drugače, organ mora ugotoviti, ali dokument kot tak predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, s katero bi se lahko seznanil kdorkoli, ki bi ta dokument zahteval, ne glede na posebne lastnosti in pristojnosti posameznega prosilca. Navedbe organa o neizpolnjevanju interesa za pridobitev zahtevanih podatkov, so tako v celoti neutemeljene in jih IP že na tem mestu zavrača kot povsem irelevantne.Glede navedb organa, da prosilka zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja in da je njena zahteva šikanoznega značaja, IP pojasnjuje, da morebitni spori in nestrinjanja med organom in prosilko za konkretni postopek niso relevantni. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je konkretizirana v ZDIJZ, iz katerega izhaja splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Ker pa je treba na pravo gledati kot na celoto, pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Vsebino slednjega je treba ugotavljati upoštevaje socialno funkcijo pravice, ki združuje demokratično funkcijo in funkcijo nadzora ter meje, ki jih titularju pravice postavljata morala in javni interes. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorij participativne in deliberativne demokracije, ki poudarjajo, da odprtost delovanja javne oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev[1]. Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti ter nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom javne uprave, kamor sodi tudi organ, in s tem pospešuje zavedanje odgovornosti vseh, ki upravljajo z javnim denarjem in izvajajo pooblastila, ki jim jih je podelila država. Javnost lahko le s pomočjo načel, ki jih pozna pravo dostopa do javnih informacij, preverja pravilnost odločitev organov ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Zato je delo oblastnih organov oziroma državne uprave ali uprave lokalne skupnosti bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja), obenem pa se zaradi komunikacije in tesnejšega razmerja med javnim sektorjem in posameznikom krepi tudi zaupanje vanje. Tudi konkretna prosilka lahko preko ZDIJZ nadzira delovanje organa, čeprav organ zatrjuje, da lahko to počnejo le pristojni nadzorstveni organi. IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu posamičnega prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji.IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Organ se z odločbo sploh ni opredelil do zlorabe pravice (omenil jo je le ob odstopu pritožbe), prav tako pa ni izkazal, da zaradi vloge prosilke ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih in dejavnostih, ki jih opravlja. Ni mogoče objektivno predvideti, da je vloga prosilke do te mere ovirala delo organa, da svojih preostalih nalog ne bi mogel več izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Dejstvo, da sta organ in prosilka v sporu in da med njima prihaja do nesporazumov, ne pomeni, da prosilka ne sme izvrševati pravice dostopa do informacij javnega značaja. Osebni interesi prosilke, zaradi katerih je vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri presoji upravičenosti do dostopa niso pravno relevantni, saj se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes. V postopku po ZDIJZ tako ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega dokumenta, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Status prosilke je zato v konkretnem postopku irelevanten, kot tudi namen, zaradi katerega je želela pridobiti dokumente. Prav tako za konkretni pritožbeni postopek niso relevantne navedbe, da prosilka izvaja pritisk na organ, saj želi preprečiti imenovanje konkretne osebe na mesto direktorice. Dolžnost organa je, da v okviru opravljanja svojih nalog prenese tudi morebitne pritiske javnosti in posameznikov; pri čemer pa je govoriti o tem, da je vložitev zahteve po ZDIJZ, v času, ko je v teku imenovanje direktorice, pritisk na organ, pretirano. ZDIJZ predstavlja legitimno pot, ki posamezniku omogoča dostop do dokumentov organa, izbira posameznika, da ta zakon uporabi za pridobitev dokumentov, ki bi lahko njemu, ali nekomu drugemu pomagali v postopku, pa ne more predstavljati zlorabe pravice, saj prosilec s tem ni obšel zakona ali našel načina, kako organ »prelisičiti« in priti do dokumentov, s katerimi bi organu lahko škodoval. IP zaključuje, da ravnanje prosilke v predmetni zadevi ni prekoračilo pravne mere pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče šteti za njeno zlorabo.Predmet zahteve prosilkeIz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, ker ni izkazala interesa za dostop do zahtevanih informacij in ker te predstavljajo osebne podatke posameznikov.Ob tem IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi predvsem odgovarjal na očitke iz pritožbe in ni vsebinsko presojal zahtevanih dokumentov. Organ tako ni navedel, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje. IP je v konkretnem primeru odločil, da bo v skladu z načelom ekonomičnosti, kot ga določa 14. člen ZUP, zadevo rešil sam. Organ je IP namreč posredoval vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka, oz. je podal ustrezna pojasnila, zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Glede dokumentov iz 1., 2. in 7. alineje zahteve prosilkeIP ugotavlja, da v zvezi z navedenimi točkami zahteve prosilke, organ razpolaga s kopijo prijave prostega delovnega mesta oz. vrste dela na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, s kopijo nabora delovnih mest v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica in popisnim listom zahtevnosti delovnega mesta.Ob pregledu navedenih dokumentov IP ugotavlja, da so na Prijavi prostega delovnega mesta navedeni varovani osebni podatki kontaktne osebe (mobilna telefonska številka in elektronski naslov). V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1)[2]. Ker za navedene podatke ne obstaja zakonska podlaga za njihovo posredovanje prosilki oz. javnosti, jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilki prekriti.Ostali osebni podatki v navedenih dokumentih, ki niso izrecno navedeni, se nanašajo na javne uslužbence oz. javne funkcionarje, zakonska podlaga za njihovo razkritje pa je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih na dokumentih ni treba prekriti.ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa.Glede zahtevane kopije, iz katere bo razvidno, katera mesta za določen in nedoločen čas so bila pri organu prosta na dan 1. 9. 2015, je organ pojasnil, da tak dokument ne obstaja. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 104/2011, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju pravilnik) namreč določa število zaposlenih in kadrovske normative za upravičence v institucionalnem varstvu, ki so podlaga za število zaposlenih pri organu. V Pravilniku so natančno navedene storitve osnovne in socialne oskrbe, število zaposlenih in potrebna stopnja strokovne izobrazbe. Organ temu primerno redno spremlja kadrovske normative. Pri zaposlovanju delavcev na področju zdravstvene nege pa veljajo normativi dela zdravstvene nege v socialnih zavodih na podlagi doseženih zdravstvenih neg I-IV. Poleg organa to spremlja še Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačnik zdravstvene nege. Iz navedenega izhaja, da organ z zahtevanim dokumentom, o tem koliko mest je bilo na dan 1. 9. 2015 pri organu prostih, ne razpolaga.Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.Glede dokumentov iz 3. - 6. in 15. alineje zahteve prosilkeIP ugotavlja, da se zahteva prosilke v navedenih točkah nanaša na varovane osebne podatke posameznikov. Za posredovanje zdravstvenih osebnih podatkov ali za posredovanje podatkov posameznikov, ki niso javni uslužbenci, namreč ne obstaja zakonska podlaga, ki bi omogočala razkritje na podlagi zahtev po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz navedenega razloga, je treba zahtevo prosilke v tem delu v celoti zavrniti.IP še opozarja, da navedba organa, da bi podatke lahko prosilki posredoval le, če bi posameznik k temu podal soglasje, ne drži. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, kot javni zavod, je urejena v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker v konkretnem primeru zakon ne določa, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, lahko organ osebne podatke prosilki posreduje le, če ima za to zakonsko podlago, ki pa v konkretnem primeru ni podana.Glede dokumentov iz 8. – 14. alineje zahteve prosilkeIP ugotavlja, da je prosilka v konkretnem primeru zahtevala dokumente, ki se nanašajo na posameznico, ki je bila kot direktorica organa v javni funkciji, kasneje pa je bila pri organu zaposlena kot javna uslužbenka. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki vsebuje izjemo varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ razpolaga s kopijo pogodbe z dne 17. 8. 2010, navedene v deveti alineji zahteve. Glede na to, da gre za pogodbo, ki je v povezavi z opravljanjem javne funkcije, navedena pogodba predstavlja informacijo javnega značaja, s katero se je prosilka upravičena seznaniti. IP je po uradni dolžnosti preveril, ali pogodba vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da pogodba vsebuje varovane osebne podatke, in sicer: naslov, EMŠO in davčno številko delojemalke (direktorice). Navedene podatke je dolžan organ na pogodbi prekriti v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.V zvezi z 8., 11. in 13. alinejo zahteve prosilke IP ugotavlja, da se zahtevane informacije pri organu nahajajo v Pogodbi o zaposlitvi št. 100-995/2015-02 z dne 7. 9. 2015 in v Pravnem mnenju z dne 3. 9. 2015. Organ dokumentov z imeni, kot jih je navedla prosilka (sklep, obvestilo ipd.), namreč nima, zahtevane informacije pa je mogoče razbrati v navedenih dokumentih. IP je ugotovil, da sta navedena dokumenta v povezavi z delovnim razmerjem javne funkcionarke oz. kasneje javne uslužbenke in organ z njima razpolaga. V navedenih dokumentih so vsebovani varovani osebni podatki, ki jih mora organ prekriti, in sicer:- pogodba o zaposlitvi vsebuje datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke, število dni dopusta zaradi osebnih okoliščin (tretja alineja tretjega odstavka 4. člena), TRR javne uslužbenke (6. člen),- pravno mnenje vsebuje naslov javne uslužbenke.Ostali osebni podatki v navedenih dokumentih, ki niso izrecno navedeni, se nanašajo na javne uslužbence oz. javne funkcionarje, zakonska podlaga za njihovo razkritje pa je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pravno mnenje vsebuje tudi ime, priimek in podpis odvetnice, ki je pripravila pravno mnenje. Njeni osebni podatki se v dokumentaciji nahajajo v vlogi poslovnega subjekta, kot taka pa ni upravičena do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnica pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe.Organ razpolaga s Sklepom o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice javnega zavoda z dne 31. 8. 2015, na katerem je tudi zaznamek o datumu prejema sklepa (10. alineja zahteve). Kljub temu, da imenovana vršilka dolžnosti ni nastopila položaja v. d. direktorice, je dokument v povezavi z njenim delom kot javne funkcionarke oz. javne uslužbenke in pojasnjuje potek zaposlitve imenovane, zaradi česar IP meni, da ustreza informaciji iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje podatek o naslovu imenovane vršilke dolžnosti tako v 1. točki sklepa, kot v odredbi o vročitvi, ki ga je treba pred posredovanjem prekriti, saj za njegovo razkritje ne obstaja ustrezna zakonska podlaga.Ostali osebni podatki v navedenem dokumentih se nanašajo na člane sveta javnega zavoda (ime in priimek predsednice sveta in člana sveta), zakonska podlaga za njihovo razkritje pa je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kadar člani sveta javnega zavoda v okviru svojih pooblastil na podlagi 37. člena Zakona o zavodih sprejmejo sklepe, njihovi osebni podatki ne morejo biti varovani, saj se nanašajo na opravljanje javnopravnih nalog.Organ razpolaga z izjavo z dne 18. 7. 2016, na kateri se nahaja informacija iz 12. alineje zahteve prosilke. Dokument je v povezavi z delom, ki ga je podpisnica opravljala kot javna funkcionarka oz. javna uslužbenka, zato ustreza informaciji iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je dovoljeno razkriti. Dokument vsebuje podatek o naslovu podpisnice izjave, ki ga je treba pred posredovanjem prekriti, saj za njegovo razkritje ne obstaja ustrezna zakonska podlaga. Izjava vsebuje tudi ime in priimek vršilke dolžnosti pri organu, zakonska podlaga za razkritje tega podatka pa je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.IP nazadnje ugotavlja, da organ razpolaga tudi s potrdilom o spremembi podatkov za socialna zavarovanja (obrazec M-3) z dne 8. 9. 2015. Obrazec je v povezavi s sklenitvijo delovnega razmerja javne uslužbenke, vendar vsebuje osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, zaradi česar jih je organ dolžan prekriti (EMŠO, državljanstvo in šifra državljanstva zavarovanca). Ostali podatki, izpolnjeni na obrazcu, so v povezavi z delovnim razmerjem (vrsta in področje izobrazbe, poklic, ki ga opravlja, delovni čas, vzrok spremembe in datum spremembe zavarovanja) in jih je dovoljeno razkriti.SklepnoIP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov in v delu, v katerem organ z dokumenti ne razpolaga) pa je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka
[1] Več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72.[2] Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).