Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

Datum: 29.09.2016
Številka: 090-155/2016
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:Organ je z odločbo deloma zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje zahtevanih dokumentov razpisne dokumentacije. Prosilec je zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločal IP v pritožbenem postopku. IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil zahtevo za posredovanje dokumentov oziroma podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, torej na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ni podana podlaga za uporabo določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj z nobenim od prijavljenih kandidatov nato ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-155/2016/2Datum: 30. 9. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 29. 6. 2016, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-9/2016/2 z dne 1. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 29. 6. 2016 zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve št. 090-9/2016/2 z dne 1. 6. 2016 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec je pri organu z zahtevo z dne 6. 5. 2016 zahteval:- vpogled v vso razpisno dokumentacijo, dokumentacijo gradiva kadrovske službe, pripravljeno za odločanje komisije, vključno s pripadajočimi prijavami prijavljenih in izpolnjevanjem zahtevanih razpisnih pogojev, vključno s predstavljeno vizijo dela prijavljenih kandidatov, po razpisu za vodjo Veleposlaništva … št. ZKD140659 z dne 17. 11. 2014, ZKD150105 z dne 22. 2. 2015 in ZKD150587 z dne 2. 9. 2015;- v skladu z odločbo IP št. 021-57/2007/5 kopijo seznama prijavljenih kandidatov po imenu in priimku s točnim dnem prijave posameznega kandidata na posamezni razpis brez osebnih podatkov;- kopijo obrazloženega mnenja komisije o usposobljenosti kandidatov za vodjo VZG oziroma mnenja za imenovanje vodje …, zapisnika sklepov komisije z utemeljitvijo in poteka zasedanja vsake komisije za prej navedene razpise ter zapis o odločitvi ministra v skladu z Navodilom o delu Kadrovske komisije organa, kopijo zapisa komisije v zvezi z upoštevanjem meril za ugotavljanje usposobljenosti v skladu s prej omenjenim navodilom, vse brez osebnih podatkov, varovanih po ustreznem zakonu.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-9/2016/2 z dne 1. 6. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu delno ugodil. Zavrnil je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na:- vpogled v prijave kandidatov, ki niso bili izbrani, njihovo izpolnjevanje pogojev in vizije dela na razpisih za vodjo Veleposlaništva št. št. ZKD140659 z dne 17. 11. 2014, ZKD150105 z dne 22. 2. 2015 in ZKD150587 z dne 2. 9. 2015;- podatke o prijavljenih, a neizbranih kandidatih na delovno mesto vodje Veleposlaništva … v Opomniku za 7. redno sejo Kadrovske komisije 2014 št. 10003-4/2012/86 z dne 8. 12. 2014, Abecednem seznamu vseh prijavljenih kandidatov za položaj vodij DKP z dne 1. 12. 2014, Abecednem seznamu vseh prijavljenih kandidatov za položaj vodij DKP z letnimi ocenami iz decembra 2014, Prijavah na delovna mesta vodij DKP v letu 2015 z dne 1. 12. 2014, Opomniku za 3. redno sejo Kadrovske komisije 2015 št. 10003-4/2012/101 z dne 18. 3. 2015, Abecednem seznamu vseh prijavljenih kandidatov za položaj vodij DKP z dne 18. 3. 2015, Seznama DKP in prijavljenih kandidatov na delovna mesta vodij DKP RS v letu 2015 z dne 18. 3. 2015, Poročilu 3. seje Kadrovske komisije v letu 2015 o pripravi mnenja za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini št. 10003-4/2012/102 z dne 25. 3. 2015, Odločitvi o predlogih Kadrovske komisije št. 10003-4/2014/104, Opomniku za 10. redno sejo Kadrovske komisije 2015 št. 10003-4/2012/125 z dne 18. 3. 2015 in Poročilu 10. seje Kadrovske komisije v letu 2015 o pripravi mnenja za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini št. 10003-4/2012/129 z dne 18. 9. 2015;- kopijo imena in priimka prijavljenih kandidatov oziroma seznam prijavljenih kandidatov s točnim dnem prijave posameznega kandidata na posamezni razpis;- kopijo zapisa komisije v zvezi z upoštevanjem meril za ugotavljanje usposobljenosti.Organ je še navedel, da se prosilec v zahtevi izrecno sklicuje na odločbo IP št. 021-57/2007/5, iz katere ravno tako izhaja, da so osebni podatki prijavljenih, a neizbranih kandidatov varovani osebni podatki, na katere se določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne nanaša, tudi če gre za javne uslužbence. Enako je IP odločil tudi v nedavni odločbi št. 090-286/2015/3 z dne 17. 3. 2016. Navaja še, da je v dokumentaciji o postopku notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti vodij DKP v letu 2015 št. ZKD150105 z dne 20. 2. 2015 organ omogočil dostop do osebnih podatkov izbranega kandidata, katerega ime je bilo že razkrito javnosti, čeprav nato ni bil imenovan za veleposlanika, ker je od kandidature odstopil. Pri drugih dveh postopkih pa ni bil izbran noben od prijavljenih kandidatov, zato je organ zavrnil dostop do osebnih podatkov vseh prijavljenih kandidatov, razen do osebnih podatkov prosilca.Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 6. 2016 zoper vse točke izreka odločbe. Navaja, da prosi za vpogled in kopijo integralnih dokumentov z navedenimi podatki, vizijami dela,…, brez varovanih osebnih podatkov, organ pa v odločbi ni izbrisal le varovanih osebnih podatkov (ime, priimek, leto rojstva,…), temveč celotne tekste v dokumentih, ki se nanašajo na druge kandidate. Po njegovem mnenju do tega organ ni upravičen, saj se iz teksta, ki ne vsebuje varovanih osebnih podatkov, ne da razbrati identitete osebe, na katero se tekst nanaša, še posebej to velja za Poročilo o delu kadrovske komisije in Odločitve predstojnika o potrditvi sklepov kadrovske komisije, kot tudi za prijave in dokumente kandidatov ob prijavi ter kopije zapisa komisije v zvezi z upoštevanjem meril za ugotavljanje usposobljenosti.Prosi še za vpogled in kopije naslednjih dokumentov:- Poročila 7. seje Kadrovske komisije v letu 2014, v kolikor se v Mnenju in Obrazložitvi ali Ločenem mnenju nahaja ime prosilca;- Poročila 3. seje Kadrovske komisije v letu 2015 – zlasti Obrazložitve,- Poročila 10. seje Kadrovske komisije v letu 2015 – Mnenje in Predlog komisije za imenovanje vodje Veleposlaništva ter Obrazložitev, ti dokumenti namreč zaključujejo postopek razpisa s predlogom;- Odločitev predstojnika ministra v zvezi s sklepi 10. seje Kadrovske komisije o zaključenem postopku notranje seznanitve s prostim delovnim mestom vodje …, ki bi morala biti napisana in izvedena v skladu s predpisi (glej odločitve ministra 7. seje 2014 in 3. seje 2015) oziroma razpis v skladu s predpisi ponovljen.Po njegovem mnenju je organ površno in v neskladju z zakonom izločil iz razkritja podatke, ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov ali pa se želi namerno izogniti posredovanju.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 090-09/2016/5 z dne 11. 7. 2016 poslal v pristojno odločanje IP. Organ je priložil pritožbi zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil deloma zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov, v celoti.IP uvodoma poudarja, da so predmet njegove presoje dokumenti oziroma podatki, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 6. 5. 2016 in glede katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen, ne pa tudi dokumenti oziroma podatki glede katerih je organ omogočil prosilcu prost dostop, torej vpogled in kopije. Organ je namreč zavrnil dostop do zahtevanih podatkov o prijavljenih kandidatih za prosto delovno mesto vodje Veleposlaništva, ki v posameznih postopkih niso bili izbrani, razen do podatkov prosilca in dela podatkov izbranega kandidata, katerega ime je bilo javnosti že razkrito, čeprav nato ni bil imenovan za veleposlanika, ker je od kandidature odstopil. Ob tem IP še navaja, da v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ, organ ni bil dolžan izdati odločbe v delu zahteve prosilca, v katerem je prosilcu ugodil.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in ni sporno, da organ z zahtevani dokumenti razpolaga v materializirani obliki, sporno je, ali so vse zahtevane informacije javnega značaja prosto dostopne.Glede na to, da je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj te izjeme, nato pa po uradni dolžnosti še morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava). Ustava namreč v prvem odstavku navedenega člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1:»(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. (2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.«.Zakonsko podlago po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 predstavlja v obravnavanem primeru ZDIJZ. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ugotovil, da ta določba v obravnavanem primeru ne pride v poštev, kar utemeljuje v nadaljevanju.IP je z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da le-ti obsegajo osebne podatke posameznih prijavljenih kandidatov, kot so ime in priimek kandidata, rojstni podatek, podpis, izobrazba, delovno mesto, delovne oziroma strokovne izkušnje, osebna mnenja oziroma vizije, izjave,… IP je tako ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo množico osebnih podatkov prijavljenih kandidatov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ker prijavljeni kandidati niso sklenili pogodbe v javnem sektorju. Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej ne more biti pravna podlaga za razkritje dokumentov oziroma podatkov javnosti, kar velja tudi za imena in priimke prijavljenih kandidatov. IP je presojal tudi možnost delnega dostopa do zahtevanih informacij po 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), vendar je ugotovil, da ta ni mogoč zaradi koncentracije osebnih podatkov oziroma bi dokumenti s prekritjem osebnih podatkov izgubili pomen, prav tako bi lahko bili posamezniki, katerih osebni podatki so varovani, na podlagi posameznih osebnih podatkov kot npr. dosedanje delovne izkušnje, določljivi v smislu 6. člena ZVOP-1. Upoštevaje navedeno ne vzdrži pritožbena navedba prosilca, da je organ neopravičeno prekril celotne tekste v dokumentih, ki se nanašajo na druge kandidate.Organ drugih izjem ni zatrjeval, prav tako tudi IP po uradni dolžnosti ni ugotovil katere druge izjeme po 5.a ali 6. členu ZDIJZ.V zvezi s sklicevanjem prosilca na odločbo IP št. 021-57/2007/5 z dne 26. 7. 2007 glede kopije seznama prijavljenih kandidatov s točnim dnem prijave posameznega kandidata brez osebnih podatkov, pa IP pritrjuje navedbam organa. V tej zadevi je IP ugotovil oziroma odločil, da v dokumentu, ki predstavlja seznam prijavljenih na razpis hišnika-laboranta 2006, osebnega imena in priimka ni potrebno prikriti, saj sta bili obe osebi, katerih ime in priimek se v dokumentih nahaja, sprejeti v delovno razmerje v organu in sta torej javna uslužbenca, potrebno pa je prekriti ime in priimek oseb, ki so navedene na tem dokumentu, pa niso bile sprejete v delovno razmerje v javnem sektorju. Iz navedenega izhaja, da so bili javno dostopni osebni podatki oseb oziroma kandidatov, ki sta postala javna uslužbenca, in sicer na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pa tudi osebni podatki kandidatov, ki niso postali javni uslužbenci. Bistveno pri odločanju IP v obravnavanem primeru in v odločbi št. 021-57/2007/5 z dne 26. 7. 2007 je bilo, ali je podana zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.V zvezi z navedbami prosilca, da je vpogled oziroma dostop do dokumentov brez varovanih osebnih podatkov bistvenega pomena za obravnavo korupcijskih tveganj, diskriminacije, transparentnosti in zakonitosti dela kadrovske komisije in organa v zakonsko predpisanih izbirnih postopkov za izbiro kandidatov za zasedbo delovnega mesta, pa IP navaja, kot sledi. IP je v pritožbenem postopku po ZDIJZ pristojen odločati o pritožbah zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov (prva alineja prvega odstavka 2. člena ZinfP). IP pri tem odloča ne glede na interes posameznega prosilca (fizične ali pravne osebe). IP je tako v obravnavanem primeru v skladu s svojimi pristojnostmi presojal, ali je bila kršena pravica dostopa do informacije javnega značaja, ni pa bil pristojen presojati dela kadrovskih komisij pri izbiri kandidatov za razpisano delovno mesto.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE