+-Datum: 19.07.2016 Številka: 0902-14/2016 Kategorije: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Poslovna skrivnost, Ali gre za delovno področje organa POVZETEK:IP je v predmetni pritožbeni zadevi odločal o pritoži prosilca zoper odločitev Pošte Slovenija, d.o.o., da mu ne posreduje pogodb med Pošto Slovenije in ponudnikoma poštnih storitev UPS in GLS Slovenija. Ker je IP ugotovil, da se odločitve Pošte Slovenije, d.o.o. v enem delu ne da preizkusiti, je pritožbi prosilca delno ugodil in zadevo delno vrnil v ponovno odločanje. V delu, v katerem je ugotovil, da se sklenjene pogodbe ne nanašajo niti na izvajanje univerzalne poštne storitve (ki jo Pošta Slovenije, d.o.o. izvaja kot javno službo) niti na informacije iz 4. a člena ZDIJZ, pa je IP ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 0902-14/2016/4Datum: 20. 7. 2016 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 7. 2016, zoper zavrnilno odločbo Pošte Slovenija, d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju zavezanec), št. 7/34-7155/1-2016, z dne 27. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca z dne 1. 7. 2016 zoper odločbo Pošte Slovenija, d. o. o., št. 7/34-7155/1-2016, z dne 27. 6. 2016 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na:
- Pogodbo o opravljanju poštnih in ostalih storitev št. 3586/2012/MB z dne 26. 4. 2012, sklejeno med zavezancem in GLS d.o.o, skupaj s pripadajočim aneksom,- Pogodbo o opravljanju poštnih in drugih storitev št. 1/80-6/349-09 z dne 29. 5. 2009, sklenjeno med zavezancem in UPS Adria (s) Ekspres, kurirske storitve, d.o.o., skupaj s pripadajočim aneksom odpravi ter se zadeva v tem delu vrne zavezancu v ponovno odločanje. Ta mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
V delu, ki se nanaša na Pogodbo št. 6600001155/EPS z dne 31. 3. 2016, sklenjeno med zavezancem in UPS, d.o.o., skupaj s pripadajočima aneksoma in Pogodbo z zunanjim izvajalcem storitev (OSP) z dne 28. 2. 2012, sklenjeno med zavezancem in UPS d.o.o., skupaj s prilogami ter pripadajočima aneksoma, se pritožba prosilca zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 20. 5. 2016 na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje pogodb med Pošto Slovenije in ponudnikoma poštnih storitev UPS in GLS Slovenija, in sicer za prejem fotokopij teh dokumentov, posredovanih na ulični naslov prosilca v fizični obliki.O zahtevi prosilca je zavezanec dne 27. 6. 2016 izdal odločbo št. 7/34-7155/1-2016 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. Pojasnjuje, da je po 1. členu ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja zgolj na področju, kjer ima podeljeno dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve. V preostalem delu pa zahtevke obravnava kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (1.a člen ZDIJZ). Nadalje ugotavlja, da se zahtevana informacija v zvezi z dostopom do pogodbe z GLS delno nanaša na delovno področje organa iz naslova univerzalnih poštnih storitev in hkrati iz naslova drugih poštnih storitev, zavezanec z njo razpolaga in informacija obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da ustreza definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ne izpolnjuje pa določila iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (univerzalne pošte storitve) in ne določila iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (druge poštne storitve), ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. ne gre za izdatke poslovnega subjekta. Prav tako zavezanec ugotavlja, da obstajajo zadržki zaradi podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost in ker gre hkrati za podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, po 2. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pogodbenici (zavezanec in GLS) sta poslovno sodelovanje označili kot poslovno skrivnost (zaupno) z 12. členom pogodbe, kar je skladno s 4. odst. Pravilnika o poslovni skrivnosti zavezanca. Glede dostopa do pogodbe z UPS zavezanec pojasnjuje, da se ta ne nanaša na dostop do dokumentov, ki bi zavezancu nastali iz naslova univerzalne poštne storitve po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/2004 – uradno prečiščeno besedilo), temveč gre pri pogodbenih poslih za komercialne poštne storitve, katerih izvajanje ne poteka v javnem interesu, pod nadzorom Republike Slovenije. Navedeno pomeni, da vsebina in podatki ter pogodbeno razmerje s pogodbenikom UPS ne sodijo na področje izvajanja javnih pooblastil s strani zavezanca. Prav tako po mnenju zavezanca ne gre za informacije, ki bi jih bil dolžan posredovati kot zavezanec po 1. a členu ZDIJZ, ker informacije, ki jih zahteva prosilec, ne pomenijo izdatkov, temveč gre za prihodke iz pogodbenega razmerja. Ker gre za komercialne storitve in je zavezanec odvisen od konkurenčnosti na trgu, bi razkritje vsebine pogodbe huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Zavezanec in pogodbena stranka UPS sta poslovni odnos označila kot poslovno skrivnost (zaupno), zato je zavezanec dostop zavrnil tudi iz tega razloga. Zavezanec ugotavlja, da sicer razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, vendar ti niso informacije javnega značaja oziroma so izjeme, na podlagi katerih zavezanec prosilcu po ZDIJZ lahko zavrne dostop. Na podlagi navedenega je zavezanec odločil, da zahtevo prosilca zavrne. Ob tem še dodaja, da ima javno dostopne informacije v zvezi s storitvijo UPS objavljene na svoji spletni strani (cenik poštnih storitev v mednarodnem prometu) in na spletni strani pogodbenika (UPS vodnik po storitvah in tarifah iz leta 2016).Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 1. 7. 2016 pri zavezancu vložil pritožbo. Navaja, da odločitev v celoti zavrača. Iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da dokumenti, ki jih je zahteval, obstajajo v materializirani obliki, organ z njimi razpolaga in izhajajo iz njegovega delovnega področja. Meni, da podeljeno dovoljenje AKOSA nima nobene zveze s posredovanjem zahtevanih informacij. Trditev zavezanca, da informacija glede GLS ne izpolnjuje določila iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne določila iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ je po mnenju prosilca netočna. Zavezanec v ničemer ne pojasnjuje, kako bi posredovanje zahtevane informacije povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, sicer pa je Pošta Slovenije, kot ekskluzivni izvajalec univerzalne poštne storitve, absolutno v monopolnem položaju in onemogoča pravno in stvarno zagotavljanje prenosa pošiljk, ki jih prenašajo drugi izvajalci, ki za to nimajo licence, a pošto kljub temu dostavljajo in v obravnavo sprejemajo kot univerzalno poštno storitev. Po mnenju prosilca trditev o poslovni skrivnosti ne prepriča, sicer pa je treba upoštevati tudi javni interes. Prosilec nadalje navaja, da navedbe zavezanca glede tega, da se pogodba z UPS ne nanaša na univerzalno poštno storitev, niso relevantne. Po njegovem mnenju gre za absolutno javne informacije, dostop do katerih mu mora zavezanec omogočiti.Zavezanec je pritožbo prosilca dne 6. 7. 2016 posredoval v reševanje IP. Dne 18. 7. 2016 mu je na poziv posredoval še dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, in sicer:- Pogodbo o opravljanju poštnih in ostalih storitev št. 3586/2012/MB z dne 26. 4. 2012, sklejeno med organom in GLS d.o.o, skupaj s pripadajočim aneksom št. 1 z dne 9. 7. 2013,- Pogodbo o opravljanju poštnih in drugih storitev št. 1/80-6/349-09 z dne 29. 5. 2009, sklenjeno med organom in UPS Adria (s) Ekspres, kurirske storitve, d.o.o. (dalje UPS d.o.o.), skupaj s pripadajočim aneksom št. 1 z dne 12. 6. 2009,- Pogodbo št. 6600001155/EPS z dne 31. 3. 2016, sklenjeno med organom in UPS, d.o.o., skupaj s pripadajočima aneksoma – Aneks A in Aneks B – oba z dne 31. 3. 2016,- Pogodbo z zunanjim izvajalcem storitev (OSP) z dne 28. 2. 2012, sklenjeno med organom in UPS d.o.o., skupaj s prilogami od 1 do 7, vse z dne 28. 2. 2012 ter aneksoma k Pogodbi, in sicer aneks št. 1 z dne 25. 3. 2013 in aneks št. 2 z dne 8. 5. 2015.Organ je IP na poziv posredoval še Pravilnik o poslovni skrivnosti, U.G.PS, štev. 3, 2014 in vlogo prosilca po ZDIJZ z dne 20. 5. 2016Pritožba je delno utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Prosilec je od zavezanca zahteval pogodbe med Pošto Slovenije in ponudnikoma poštnih storitev UPS in GLS Slovenija. Zavezanec je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer se je delno skliceval na to, da ne gre za informacije javnega značaja, ker informacije ne izvirajo iz njegovega delovnega področja v smislu 4. in 4.a člena ZDIJZ, delno pa se je skliceval na izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker prosilec v pritožbi oporeka ugotovitvi zavezanca, da je za obravnavo prosilčeve zahteve bistveno, ali gre za informacije, ki so povezane z izvajanjem univerzalne poštne storitve in s tem povezanim izdanim dovoljenjem AKOS, se je IP najprej opredelil do tega vprašanja. Pravilna je namreč ugotovitev zavezanca v izpodbijani odločbi, da je ta dolžan prosilcem po ZDIJZ posredovati le tiste informacije, ki izpolnjujejo kriterije za informacije javnega značaja. Upoštevaje subjekte, ki so po 1. in 1. a členu ZDIJZ zavezani k posredovanju informacij javnega značaja in definicijo informacije javnega značaja po 4. in 4.a členu ZDIJZ, IP namreč ne more pritrditi prosilcu, da mu je zavezanec dolžan posredovati katerokoli informacijo, ki se nahaja v materializirani obliki oz. s katero zavezanec razpolaga. Glede na status zavezanca (gospodarska družba, ki je izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ in obenem poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1. a členu ZDIJZ) je ta namreč po 1. členu ZDIJZ zavezan le v delu, ki se nanaša na informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pa le glede informacij, ki jih taksativno določa 4.a člen ZDIJZ. O statusu zavezanca na področju dostopa do informacij javnega značaja je IP že odločal, npr. v zadevi pod opr. št. 090-54/2015 z dne 31. 3. 2015 ali pod opr. št. 090-28/2015 z dne 11. 2. 2015 (odločbi sta dostopni na spletni strani IP). Tako je bilo že večkrat zavzeto stališče, da je zavezanec kot izvajalec javne službe dolžan prosilcem po ZDIJZ posredovati tiste informacije, ki se nanašajo na izvajanje univerzalne poštne storitve. Za izvajalce javnih služb in nosilce javnih pooblastil, ki niso pravne osebe javnega prava, je namreč značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe od preostalih dejavnosti. Za pravne osebe zasebnega prava, ki so zavezane po 1. členu ZDIJZ, je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu 4. člena ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Posledično je zavezanec kot organ po 1. členu ZDIJZ dolžan posredovati le tiste informacije, ki so v zvezi z izvajanjem javne službe na področju univerzalne poštne storitve. Le te informacije namreč spadajo v njegovo delovno področje v smislu izvajanja javnopravnih nalog, kot izhaja iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.Izven tega (torej poleg informacij, povezanih z izvajanjem javne službe), pa je zavezanec dolžan posredovati informacije javnega značaja tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, in sicer tiste informacije, ki jih taksativno določa 4.a člen:- informacije iz sklenjenih pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek; - informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacije o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. V obravnavanem primeru je bilo za odločitev o pritožbi torej treba razrešiti ključno vprašanje, ali se pogodbe med Pošto Slovenije in ponudnikoma poštnih storitev UPS in GLS Slovenija, ki jih je zahteval prosilec, po vsebini nanašajo na izvajanje javne službe oz. ali gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ. K 2. točki izreka te odločbe:Zavezanec je IP predmetne pogodbe posredoval dne 18. 7. 2016. IP je z vpogledom v vsebino predmetnih pogodb ugotovil, da se Pogodba št. 6600001155/EPS z dne 31. 3. 2016, sklenjena med zavezancem in UPS, d.o.o., skupaj s pripadajočima aneksoma in Pogodba z zunanjim izvajalcem storitev (OSP) z dne 28. 2. 2012, sklenjena med zavezancem in UPS d.o.o., skupaj s prilogami ter pripadajočima aneksoma, ne nanaša na izvajanje univerzalne poštne storitve, prav tako ne gre za pogodbo, ki bi po vsebini »zapadla« med informacije iz 4.a člena ZDIJZ. Definicija univerzalne poštne storitve je definirana v 3. členu Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51709, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZPSto-2) in obsega:1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk do mase 2 kg,2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih paketov do mase 10 kg,3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.Pogodbe, ki so predmet presoje v tej točki odločbe, se po vsebini ne nanašajo na univerzalne poštne storitve iz 3. člena ZPSto-2. Prav tako je IP ugotovil, da po vsebini ne gre za pogodbe v zvezi s pridobivanjem, razpolaganjem ali upravljanjem s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Izhajajoč iz navedenega je IP ugotovil, da v tem delu ne gre za informacije, ki bi spadale v delovno področje zavezanca v smislu 4. ali 4.a člena ZDIJZ, zato ne gre za informacije javnega značaja. Posledično je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.K 1. točki izreka te odločbe:IP nadalje ugotavlja, da je zavezanec v izpodbijani odločbi glede pogodbe z GLS navajal, da se ta delno nanaša na delovno področje organa iz naslova univerzalnih poštnih storitev, ne izpolnjuje pa določila iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne določila iz prve alineje prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ, ker ne gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. ne gre za izdatke poslovnega subjekta. Ob tem iz izpodbijane odločbe ne izhaja, o kateri konkretni pogodbi je zavezanec v tem delu odločal in za kateri del te pogodbe je vsebinsko štel, da se (ne)nanaša na izvajanje univerzalnih poštnih storitev. Prav tako zavezanec ni pojasnil, kaj sploh določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in zakaj je v konkretnem primeru relevantno, če ta ni izpolnjena. Izpodbijana odločba je tako v tem delu neobrazložena, ker iz nje ni razvidno ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je to oprto ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. To je v nasprotju z 214. členom ZUP, posledično pa je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijane odločbe je namreč ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa. Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe. IP je nadalje ugotovil, da je zavezanec nepopolno ugotovil dejansko stanje tudi v delu, ki se nanaša na sam obseg v tem delu zahtevanih informacij (vprašanje univerzalne poštne storitve). Na podlagi predloženih dokumentov je IP namreč ugotovil, da zavezanec razpolaga z dvema pogodbama, ki bi se deloma lahko nanašali na univerzalno poštno storitev (pogodbi sta si vsebinsko delno podobni), in sicer:- Pogodbo o opravljanju poštnih in ostalih storitev št. 3586/2012/MB z dne 26. 4. 2012, sklejeno med organom in GLS d.o.o, skupaj s pripadajočim aneksom št. 1 z dne 9. 7. 2013,- Pogodbo o opravljanju poštnih in drugih storitev št. 1/80-6/349-09 z dne 29. 5. 2009, sklenjeno med organom in UPS Adria (s) Ekspres, kurirske storitve, d.o.o. (dalje UPS d.o.o.), skupaj s pripadajočim aneksom št. 1 z dne 12. 6. 2009.Zavezanec, v nasprotju s 44. členom ZUP, v postopek tudi ni pravilno pritegnil subjektov, s katerimi ima sklenjene navedene pogodbe in na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev. Tudi iz tega razloga je podana bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.Zaradi vseh zgoraj navedenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo delno opravil. Ker je IP dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, po katerem je treba postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Izpodbijano odločbo je IP, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, v tem delu odpravil in vrnil zavezancu v ponovni postopek, pri čemer je ta dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati naslednje napotke:
Zavezanec je dolžan jasno opredeliti, ali in kateri deli dokumentov - pogodb, ki so v tem delu predmet njegove presoje, so v zvezi z izvajanjem univerzalne poštne storitve in posledično spadajo v njegovo delovno področje v smislu opravljanja javnopravnih nalog in 4. člena ZDIJZ. Ob tem naj zavezanec izhaja iz vsebine opredelitve univerzalne poštne storitve, kot jo določa ZPSto-2 in podzakonski predpisi.
Zavezanec mora v ponovljenem postopku upoštevati, da se na podlagi pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). To pomeni, da je v postopek treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Navedeno pomeni, da bo moral zavezanec v ugotovitvenem postopku, za ugotovitev, ali določen podatek pomeni poslovno skrivnost, nujno pozvati oz. dati možnost sodelovanja tudi strankam zgoraj navedenih pogodb, ki jim pripada predmetna poslovna informacija.
Šele na podlagi tako pridobljenih pojasnil oz. po preteku roka, ki ga bo zavezanec dal subjektom, da lahko priglasijo stransko udeležbo, lahko ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pri tem mora zavezanec upoštevati tudi tretji odstavek 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ob tem IP zlasti opozarja, da podatkov, ki izkazujejo, ali so izpolnjeni splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, kot jih določa zakon in podzakonski akti, že po zakonu ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Vsebina univerzalne poštne storitve je namreč ravno v tem, da se določene poštne storitve v javnem interesu zagotavljajo vsem uporabnikom na ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji, trajno, redno in nemoteno.
Glede na vse navedeno iz obrazložitve izhaja, da je zavezanec na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil ter na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP zadevo delno vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Odločitev v ponovnem postopku mora organ sprejeti najkasneje v 30 dneh od prejema zadeve in izdati novo odločbo. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, prav tako ni dovoljen upravni spor.Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: mag. Kristina Kotnik Šumah namestnica pooblaščenke Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
