Prosilec - Državno pravobranilstvo RS
+ -Številka: 090-149/2016
Kategorije: Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilec je na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval vpogled v tožbo občin Vodice, Medvode in Ljubljana proti Republiki Sloveniji v zadevi vloge občin Ljubljana, Medvode in Vodice za pridobitev kohezijskih sredstev za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. Organ je izdal odločbo, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi izjeme varstva sodnega postopka. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku ugotovil, da je sodni postopek, na katerega se nanaša zahtevana tožba še v teku, zato je pritožbo prosilca zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-149/2016/8
Datum: 5. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi ……………………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 6. 2016, zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2 GSDP-27/2016-2 z dne 30. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 17. 6. 2016 zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS št. DP-2 GSDP-27/2016-2 z dne 30. 5. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 18. 5. 2016 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval vpogled v tožbo občin Vodice, Medvode in Ljubljana proti Republiki Sloveniji v zadevi vloge občin Ljubljana, Medvode in Vodice za pridobitev kohezijskih sredstev za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«. V kolikor bi s strani organa obstajal odziv na tožbo, je prosilec želel vpogled tudi v odziv. Organ je dne 30. 5. 2016 izdal odločbo št. DP-2 GSDP-27/2016-2, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. Organ je ugotovil, da zahtevani dokument spada v njegovo delovno področje in predstavlja informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Nato je organ preizkusil, ali obstaja katera od izjem, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da zahtevan dokument sodi med izjeme v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tožba občin Vodice, Medvode in Ljubljana proti Republiki Sloveniji, glede pridobitve kohezijskih sredstev projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, je dokument spisa organa št. P-A44-1050/2014, v pravdni zadevi plačila odškodnine v višini 57 milijonov evrov, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. VII Pg 2756/2014. Razkritje vsebine zahtevanega dokumenta bi škodovalo izvedbi pravdnega postopka, saj je postopek še na samem začetku. Izpolnjen je torej prvi pogoj za obstoj navedene izjeme. Glede izpolnjevanja drugega pogoja je organ opravil škodni test. Iz določb Zakona o pravdnem postopku izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva je štelo za dokazana in iz katerih razlogov ter dokaze, ki jih je upoštevalo. Zahtevani dokument vsebuje dejanska in pravna naziranja tožeče stranke in njegovo razkritje bi vsekakor vplivalo na sodni postopek, saj je postopek v začetni fazi. Skladno s splošnim načelom dobrega vodenja sodnih postopkov imajo namreč stranke pravico zastopati svoje interese, ne da bi bile pri tem izpostavljene zunanjim vplivom, zlasti ne vplivom javnosti (v tem smislu se organ sklicuje na sodbo Splošnega sodišča Evropske unije T-174/95). Na podlagi navedenega je organ prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta (tožbe).Prosilec je zoper odločbo organa št. DP-2 GSDP-27/2016-2 z dne 30. 5. 2016 pravočasno vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ocenjuje, da je tožba treh občin in vzpostavljenost slovenskega pravosodnega sistema takega značaja, da razkritje nobenega podatka, ki bi bil pridobljen z vpogledom v tožbo, ne bi škodovalo izvedbi sodnega postopka. Še več, prosilec ocenjuje, da bazira tožba na javnih podatkih, dostopnih (in tudi že pridobljenih) skozi sistem informacij javnega značaja, tako na strani sklepov in uredb Vlade RS, kot s strani odzivov na tožbo s strani MOP in SVKR, v kontekstu začetnega in »velikega projekta« odvajanja in čiščenja odpadne vode na Ljubljanskem polju, s strani izpostav UEL glede gradbenih dovoljenj, s strani javnih razpisov MOL, s strani mnenja župana MOL, podanega k 18. točki 15. seje MS MOL. Prosilec na podlagi navedenega dvomi, da zahtevani dokument vsebuje taka dejanska in pravna naziranja tožeče stranke, da bi njihovo razkritje vplivalo na sodni postopek. Še posebej, ker gre za postopek, ki je po dveh letih še vedno v začetni fazi. Prosilec je zapisal, da ugotavlja, da tožeča stranka zastopa svoje interese tako, da jih izpostavlja zunanjim vplivom, zlasti vplivom javnosti. Ljubljanski župan večkrat javno izpostavlja oškodovanost MOL pri (ne)pridobitvi kohezijskih sredstev. Prosilec meni, da je njegova pritožba na podlagi navedenega povsem utemeljena. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je dne 4. 7. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je pri organu dne 15. 7. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena.V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP. Zahtevana informacija nedvomno sodi tudi v delovno področje organa, kar pomeni, da izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Ker je organ zavrnitev dostopa do zahtevane tožbe utemeljeval z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju najprej ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument – tožba občin Vodice, Medvode in Ljubljana proti Republiki Sloveniji št. Pg 2756/14-1 z dne 7. 7. 2014, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je bilo sklicevanje organa na navedeno izjemo utemeljeno. 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:- da je (sodni) postopek še v teku,- da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.IP je z dopisom št. 090-149/2016/3 z dne 15. 7. 2016, zaprosil Okrožno sodišče v Ljubljani, da pojasni, ali bi lahko v postopku, ki se na sodišču vodi pod opr. št. Pg 2756/14, z razkritjem tožbe nastale škodne posledice za izvedbo postopka ter kakšne bi bile te posledice. Okrožno sodišče v Ljubljani je na poziv IP odgovorilo z dopisom št. VII Pg 2756/2014 z dne 19. 7. 2016, v katerem je navedlo le, da je postopek opr. št. Pg 2756/14 še v teku, da še ni končan. Iz navedenega pojasnila nedvomno izhaja, da je postopek pred sodiščem še v teku, torej je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Glede izpolnjevanja drugega pogoja za obstoj obravnavane izjeme IP najprej pojasnjuje, da je v pravu dostopa do informacij javnega značaja dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij primarno na organu, ki bi moral z izvedbo škodnega testa dokazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Organ je sicer navedel, zakaj meni, da bi razkritje tožbe kot prosto dostopne informacije javnosti škodilo izvedbi postopka, vendar pa za pojasnilo ni prosil Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki vodi postopek opr. št. Pg 2756/14 in lahko edino, kot organ, ki vodi sodni postopek, poda relevantno mnenje, ali bi razkritje zahtevanih informacij lahko škodilo izvedbi postopka Pg 2756/14.IP je, zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP, in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, sam izvedel škodni test, zato je dne 25. 7. 2016, z dopisom št. 090-149/2016/6 Okrožno sodišče v Ljubljani (ponovno) pozval, naj pojasni, ali bi lahko v postopku, ki se na sodišču vodi pod opr. št. Pg 2756/14, z razkritjem zahtevane tožbe nastale škodne posledice za izvedbo postopka ter kakšne bi bile te posledice. V dopisu št. Su 1-9/2016 z dne 1. 8. 2016 je sodišče pojasnilo, da sodni postopek opr. št. Pg 2756/14 še ni pravnomočno zaključen. V navedenem postopku še niso bila izvedena vsa dokazna sredstva, zato tudi še niso znana vsa morebitna dejstva. Za odločitev in izdelavo sodbe bo treba predhodno izvesti procesna dejanja, ki bodo potrebna po mnenju razpravljajočega sodnika. Razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, predložitvijo vseh dokumentov in izvedbo vseh dokazov, ki so po mnenju strank oziroma sodnika relevantni, bi zato lahko pomenilo oteženo izvedbo postopka, saj medsebojno vplivajo na izvedbo posameznih procesnih dejanj.Sodišče je poudarilo, da je vse do zaključka postopka in izdaje končne odločitve vsak dokument, ki je del sodnega spisa, potencialno odločilen in pomemben za končno odločitev v posamezni zadevi. Z razkritjem zahtevanega dokumenta bi lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka opr. št. Pg 2756/14, je zaključilo sodišče.Tudi iz 7. in 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) izhaja, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana s sodbo in po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Zato je pred izdajo sodbe praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo konkretnega postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. Ker IP ne vidi razlogov, da ne bi sledil pojasnilu oziroma mnenju Okrožnega sodišča v Ljubljani, pritrjuje navedbam, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki jih zahteva prosilec, določenih procesnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti sodnega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani s to informacijo. IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je pritožbo prosilca treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, (drugi pogoj) ki ju za obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.IP še dodaja, da je glede na naslov projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« preveril še možnost, ali bi lahko v primeru zahtevanega dokumenta šlo za okoljske podatke, za katere druga alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ določa absolutno javnost – to pomeni, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjeme) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.IP je v konkretnem primeru vsebinsko pregledal tožbo in ugotovil, da ne gre za okoljske podatke – gre namreč za plačilo odškodnine zaradi morebitnega oškodovanja pri dodeljevanju kohezijskih sredstev, ne pa za okoljske podatke. Tožba se nanaša na finančna sredstva, pravilnost samega postopka dodeljevanja kohezijskih sredstev in obligacijska razmerja med strankami, ne pa vplive in emisije v okolju. Izjema (od izjeme) na podlagi druge alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni podana.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka