Hren Lidija-novinarka RTV Slovenija - Psihiatrična bolnišnica Begunje
+ -Številka: 090-148/2016
Kategorije: Mediji, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Novinarka je zahtevala podatke o nabavah zdravil in medicinskih pripomočkov. Organ ji je zahtevane podatke posredoval, vendar je prekril podatke o proizvajalcih pri artiklih dobavitelja Sanolabor d.d. zaradi poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da podatkov o proizvajalcih medicinskih pripomočkov, ki jih organu dobavlja podjetje Sanolabor d.d., ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.
ODLOČBA:Številka: 090-148/2016/5Datum: 22. 7. 2016
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Lidije Hren, novinarke Radiotelevizija Slovenija, Informativni program TV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 6. 2016, zoper zavrnilni odgovor Psihiatrične bolnišnice Begunje, Begunje na Gorenjskem 55, 4275 Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: organ), z dne 6. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacij za medije izdaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 14. 6. 2016 zoper zavrnilni odgovor Psihiatrične bolnišnice Begunje z dne 6. 6. 2016 se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku petih delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati podatke o proizvajalcih zdravil in medicinskih pripomočkov, ki mu jih je v letu 2015 in prvem tromesečju leta 2016 dobavilo podjetje Sanolabor d.d.2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je dne 15. 4. 2016 od organa zahtevala, da ji posreduje podatke o nabavah zdravil in medicinskih pripomočkov v letu 2015 in prvem tromesečju leta 2016.Organ je v okviru reševanja zahteve na prvi stopnji dne 19. 5. 2016 v telefonskem pogovoru Sanolabor d.d. pozval, da se izjasni o morebitni poslovni skrivnosti glede podatkov, ki jih je zahtevala prosilka. Sanolabor d.d. je 19. 5. 2016 odgovoril, da podatki o proizvajalcih in kataloških številkah artiklov predstavljajo poslovno skrivnost. Priložil je tudi sklep o poslovni skrivnosti. Na izrecno željo prosilke je organ naknadno še večkrat pozival Sanolabor d.d. k razkritju podatkov o proizvajalcih, vendar je Sanolabor d.d. vztrajal pri temu, da so navedeni podatki poslovna skrivnost.Organ je prosilki posredoval zahtevane podatke, vendar je prekril podatke o kataloških številkah in proizvajalcih pri artiklih dobavitelja Sanolabor d.d., ker naj bi ti podatki predstavljali poslovno skrivnost. Prosilka je dne 1. 6. 2016 organ pozvala, naj ji posreduje tudi podatke o proizvajalcih artiklov, ki jih organu dobavlja podjetje Sanolabor d.d., organ pa je dostop do teh podatkov z odgovorom z dne 6. 6. 2016 zavrnil. V zavrnilnem odgovoru je organ navedel, da dobavitelj Sanolabor d.d. vztraja pri svojem sklepu o zaupnosti zahtevanih podatkov.Prosilka se je dne 14. 6. 2016 zoper zavrnilni odgovor organa pritožila in navedla, da je v okviru projekta primerjave cen zdravil in medicinskih pripomočkov iste podatke zahtevala od vseh slovenskih bolnišnic. Vse ostale bolnišnice, razen organa, so jim posredovale tudi podatke o proizvajalcih artiklov dobavitelja Sanolabor d.d., le organ je zavrnil dostop do tega podatka. Podatke prosilka nujno potrebuje zaradi verodostojnosti celotne analize.Dne 24. 6. 2016 je organ podjetje Sanolabor d.d. obvestil o vloženi pritožbi in ga pozval, da se v roku 8 dni od prejema izreče o pritožbi. Do dne 11. 7. 2016 organ od podjetja Sanolabor d.d. ni prejel nobenega odgovora. Pritožbo prosilca je nato organ kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, dne 4. 7. 2016 odstopil IP v reševanje.IP je dne 7. 7. 2016 pri organu opravil ogled in camera, kjer je pridobil dodatna pojasnila.Pritožba je utemeljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi prevzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Z zavrnilnim odgovorom z dne 6. 6. 2016 je organ zavrnil dostop do podatkov o kataloških številkah in proizvajalcih zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih je podjetje Sanolabor d.d. dobavilo organu v letu 2015 in prvem tromesečju leta 2016. Prosilka se je pritožila le glede dostopa do podatkov o proizvajalcih navedenih artiklov, ne pa tudi glede dostopa do podatkov o njihovih kataloških številkah. IP je tako ugotavljal utemeljenost pritožbe prosilke glede dostopa do podatkov o proizvajalcih artiklov dobavitelja Sanolabor d.d. Poleg tega je IP po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in posledično po 45. členu ZMed in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga, saj jih je dne 4. 7. 2016 posredoval IP za namene tega postopka. Glede informacij, ki so predmet pritožbenega postopka, so torej izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacij javnega značaja.IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani podatki o proizvajalcih zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih organu dobavlja podjetje Sanolabor d.d., predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem od dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje prvi odstavek 6. člena in 5.a člen ZDIJZ. Dostop do zahtevanih podatkov je organ zavrnil zaradi domnevnega obstoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). ZGD-1 torej loči dva kriterija, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. V primeru, da so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.[1] S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.[2]
IP je po pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da je podjetje Sanolabor d.d. sprejelo Sklep o zaupnosti podatkov št. 1/2016 z dne 19. 5. 2016, ki ga je istega dne skupaj z dopisom poslalo organu. Iz sklepa in priloženega dopisa izhaja, da se podatki o proizvajalcu in kataloški številki štejejo za poslovno skrivnost. Navedeni sklep in dopis sta bila organu posredovana pred izdajo izpodbijanega odgovora, organ je bil torej ob odločanju o upravičenosti prosilke do dostopa do informacij javnega značaja z njima seznanjen. Glede na navedeno IP ugotavlja, da je bil o določitvi zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost izdan veljaven sklep, ki je bil pravočasno posredovan organu. Podan je torej subjektivni kriterij za določitev navedenih podatkov za poslovno skrivnost. IP zato za te podatke ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.V obravnavanem primeru pa je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi z navedeno določbo ZGD-1 je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ je namreč posredni uporabnik državnega proračuna, ki sredstva za financiranje pridobiva iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot je pojasnil tudi sam organ na ogledu in camera dne 7. 7. 2016, artikle, za katere podatke zahteva prosilka, kupuje z javnimi sredstvi. Glede na navedeno, so predmet pritožbenega postopka podatki o tem, kdo je proizvajalec blaga, ki ga organ kupuje z javnimi sredstvi. Nedvomno gre torej za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o proizvajalcu določenega izdelka predstavlja tako rekoč informacijo o poreklu izdelka, ki je, sploh pri medicinskih pripomočkih, lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S podatkom o proizvajalcu kupljenega blaga javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Le če se javnost seznani s to informacijo, lahko preverja, ali je organ javna sredstva porabil smotrno. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi podjetje Sanolabor d.d. in proizvajalci artiklov, ki jih Sanolabor d.d. dobavlja za organ. Ob vstopu v poslovno razmerje z državnim organom je njihova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru glede zahtevanih podatkov sicer izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, vendar pa je treba dostop do teh podatkov omogočiti. Gre namreč za informacije o porabi javnih sredstev, zaradi česar je treba na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop dovoliti. Ob vpogledu v zahtevane podatke IP ni ugotovil obstoja kakšne druge izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ, zato je odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilki.IP je ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil, da je podana izjema poslovne skrivnosti in ni uporabil tretjega odstavka 39. člena ZGD-1), zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Maja Lubarda, univ. dipl. prav.svetovalka IPInformacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana;[2] Id.