Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

Datum: 18.10.2016
Številka: 090-147/2016
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek, Tajnost vira
POVZETEK:Organ je z odločbo prosilcu v delu zahteve ugodil v celoti, v delu zahteve delno, v delu zahteve pa mu je dostop do posameznih dokumentov zavrnil. Prosilec je nato zoper 2. točko izreka vložil pritožbo, to je zoper del odločbe, s katerim je organ zavrnil prosilcu dostop do trinajstih dokumentov. Organ je svojo odločitev utemeljil na določbi 23. člena ZIntPK ter z izjemama po 3. in 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bil postopek pri organu pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:Številka: 090-147/2016/12Datum: 19. 10. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 6. 2016, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 0900-20/2016-43 z dne 16. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2016 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-20/2016-43 z dne 16. 6. 2016 se zavrne.

Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:Prosilec je 19. 4. 2016 vložil pri organu zahtevo za dostop do odločitve organa št. 242-491/2011-44 z dne 16. 4. 2012 oziroma do vseh dokumentov v tej zadevi in sodbe Upravnega sodišča št. III U 113/2012-2, nato 18. 6. 2016 pa dodatno zahtevo, s katero je zaprosil še za odgovore na postavljena vprašanja.Organ je z odločbo št. 0900-20/2016-11 z dne 25. 4. 2016 odločil v delu, ki se nanaša na dokument št. 242-491/2011-57, v preostalem delu zahteve pa je nato izdal odločbo št. 0900-20/2016-43 z dne 16. 6. 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Kot izhaja iz izpodbijane odločbe se zahteva nanaša na zadevo pri organu pod št. 242-491/2011, z listovnimi številkami od 1 do 65. V delu zahteve je organ prosilcu delno ugodil in mu omogočil delni dostop do dokumentov, v delu je ugodil zahtevi v celoti, v delu pa je njegovo zahtevo zavrnil, in sicer mu je zavrnil dostop do dokumentov pod št. 242-491/2011-1, 242-491/2011-2, 242-491/2011-5, 242-491/2011-6, 242-491/2011-7, 242-491/2011-12, 242-491/2011-13, 242-491/2011-14, 242-491/2011-17, 242-491/2011-19, 242-491/2011-20, 242-491/2011-24 in 242-491/2011-37. Dostop do navedenih dokumentov je organ zavrnil na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo več podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njihovi izvedbi, vsebujejo pa tudi varovane osebne podatke. Organ je v skladu z določbo 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju Uredba) oziroma določbo 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) zaprosil pristojne organe za obrazložena mnenja, ali so zahtevani dokumenti ali njihov del lahko informacije javnega značaja oziroma ali jih je treba šteti za izjemo od prostega dostopa, ker gre za podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (z opisom možnih škodljivih posledic):- Dokumenti št. 242-491/2011-1, 242-491/2011-2, 242-491/2011-6, 242-491/2011-12, 242-491/2011-13, 242-491/2011-17, 242-491/2011-20 in 242-491/2011-24Organ je dostop do navedenih dokumentov zavrnil na podlagi 23. člena ZIntPK. Dokumenti namreč vsebujejo podatke o zaščitenem prijavitelju korupcije (npr. osebno ime, zaposlitev), ki tudi po zaključku postopka niso informacije javnega značaja. Navedena določba kot specialna določba izključuje uporabo določb ZDIJZ tudi po tem, ko je postopek pred organom že zaključen.- Dokument št. 242-491/2011-5Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je podalo mnenje (vključno z opisom možnih škodljivih posledic), da je treba šteti dokument za izjemo od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj po njihovih podatkih navedena zadeva pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na podlagi obtožnega predloga opr. št. Kt 290/12 z dne 24. 9. 2014 še ni zaključena oziroma še ni bil izveden dokazni postopek.- Dokument št. 242-491/2011-7Okrajno sodišče v Ljubljani je glede dokumenta št. 242-491/2011-7 pojasnilo, da bi razkritje listine škodovalo izvedbi kazenskega postopka, ker se v predmetni zadevi dokazni postopek še ni začel, v dokaznem postopku zaslišane priče pa bodo verjetno izpovedale tudi o dejstvih, ki so zajeta v predmetnem dokumentu, zato bi razkritje lahko vplivalo na izpovedbo prič in s tem na uspešno izvedbo kazenskega postopka. Zaradi zagotovitve verodostojnosti prič in oškodovancev namreč sodnik tudi na glavni obravnavi napoti priče iz razpravne dvorane, da se pred izpovedbo ne bi seznanile z obtožbo in zagovorom obdolžencev, oškodovancu pa je do podaje izpovedb prič omejen dostop do kazenskega spisa. Organ je tako ugotovil, da je pri dostopu do tega dokumenta podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.- Dokument št. 242-491/2011-37Dostop do tega dokumenta je organ zavrnil, ker se tudi z delnim dostopom na način, da bi se v dokumentu trajno prekrili osebni podatki, ne bi mogla zagotoviti dostopnost dokumenta tako, da se ne bi iz neizločenega dela prepoznale informacije iz drugih dokumentov v zadevi, ki so prekriti.- Dokumenta št. 242-491/2011-14 št. 242-491/2011-19, priloge k pobudi Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3., 2011, št. 242-491/2011-3 z dne 2. 6. 2011, ki je del dokumenta 242-491/2011-3Organ je ugotovil, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki.Prosilec je 26. 6. 2016 vložil pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero mu je organ zavrnil dostop do trinajstih dokumentov. Po njegovem mnenju bi mu namreč moral organ omogočiti dostop do teh dokumentov. Navaja tudi, da je predsednik organa odpravil tajnost podatkov, zato je nesprejemljivo, da mu organ ne dovoli vpogleda pod izgovorom, da bi to ogrozilo kazenski postopek III K 26388/2012. Pritožbi je priložil svojo dodatno zahtevo z dne 18. 6. 2016.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-20/2016-50 z dne 1. 7. 2016, poslal v pristojno odločanje IP. Organ je pritožbi priložil celotni spis zadeve št. 0900-20/2016.Na poziv IP je organ naknadno, z dopisom št. 0900-20/2016-52 z dne 18. 8. 2016, posredoval kopije zahtevanih dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, ki jih sicer hrani v spisu zadeve št. 242-491/2011, oziroma popis zadeve št. št. 242-491/2011 in izpis iz aplikacije Lotus Notes pri zadevi št. 242-491/2011 (za dokumente od 1 do 24). Glede dokumentov iz zadeve št. 242-491/2011 z zaporednimi številkami 14 in 19 ter prilog k pobudi Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3. 2011, ki je del dokumenta 242-491/2011-3, s katerim razpolaga, pa organ dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, kot sledi:- Dokument št. 242-491/2011-14Iz popisa spisa zadeve št. 242-491/2011 z dne 25. 9. 2014 je razvidno, da je bil v zadevi pod zaporedno št. 14 dne 28. 7. 2011 sprejet ali sestavljen dokument “Uradni zaznamek o razgovoru”. Iz aplikacije SPIS, v kateri se vodi zadeva v elektronski obliki, je glede dotičnega dokumenta razvidno, da je bil dokument izbrisan. Vsa navedena dejstva iz te točke izhajajo iz Popisa zadeve z dne 25. 9. 2014 ter iz “maske” dokumenta št. 242-491/2011-14 in njegove zaslonske slike, vodene v elektronski obliki, v aplikaciji SPIS. Komisija s predmetnim dokumentom ne razpolaga, kar je ugotovila v postopku reševanja vloge prosilca in ponovno v zvezi s tem pozivom IP.- Dokument št. 242-491/2011-19Iz popisa spisa zadeve št. 242-491/2011 z dne 25. 9. 2014 in iz “maske” zadeve, ki jo prilagajo, je razvidno, da v zadevi zaporedna št. 19 v aplikaciji SPIS ne obstaja. Navedeno je bilo ugotovljeno tudi pri pregledu spisa v papirnati obliki. Organ s predmetnim dokumentom ne razpolaga.- Priloge k pobudi Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3. 2011, ki je del dokumenta 242-491/2011-3Organ pojasnjuje, da so priloge k pobudi Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3. 2011 del dokumenta 242-491/2011-3 – Uradni zaznamek, kot je navedeno že predhodno. Dostop do samega uradnega zaznamka prosilcu ni bil omogočen, kot izhaja iz 1.a točke izreka izpodbijane odločbe, bil pa mu je omogočen delni dostop do priloge, tj. do pobude Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3. 2011, kot to izhaja iz 1.a točke izpodbijane odločbe. Navedena pobuda na 7. in 8. strani vsebuje spisek prilog, s katerimi organ ne razpolaga, saj kot to izhaja iz “maske” dokumenta št. 242-491/2011-3, ki se vodi v aplikaciji SPIS, dokument kot tak in priloge niso skenirane. Po pregledu spisa zadeve v njegovi papirnati obliki je organ ugotovil, da prilog k pobudi Vrhovnega državnega tožilstva št. EKD 36/11-I-DN-143 z dne 31. 3. 2011 v spisu zadeve ni v papirnati obliki in torej organ z njim ne razpolaga.Pritožba ni utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da prosilec izpodbija 2. točko izreka izpodbijane odločbe organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do dokumentov št. 242-491/2011-1, 242-491/2011-2, 242-491/2011-5, 242-491/2011-6, 242-491/2011-7, 242-491/2011-12, 242-491/2011-13, 242-491/2011-14, 242-491/2011-17, 242-491/2011-19, 242-491/2011-20, 242-491/2011-24 in 242-491/2011-37. Navedeni dokumenti so tako v nadaljevanju predmet presoje IP.IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Nadalje IP ugotavlja, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, in sicer ne razpolaga z dokumentoma iz zadeve št. 242-491/2011, z zaporednima številkama 14 in 19. Organ je po mnenju IP ustrezno pojasnil razloge, zaradi katerih ne razpolaga z dokumentoma, priložil pa je tudi pisna dokazila, ki potrjujejo navedbe organa. Iz Popisa zadeve št. 242-491/2011 izhaja, da sta pod zaporednima številkama 13 in 14 označena, isti dan, dokumenta z oznako »Uradni zaznamek o razgovoru«, iz izpisa pri dokumentu št. 242-491/2011-14 pa izhaja, da je bil izbrisan. Iz navedenega popisa tudi izhaja, da pod št. 242-491/2011-19 ni zavedenega dokumenta oziroma izhaja, da št. 18 sledi št. 20. O tem je pristojna oseba organa napravila 21. 4. 2016 tudi uradni zaznamek, ki je priložen posredovani dokumentaciji. Prav tako IP nima nobenega razloga dvomiti v resničnost navedb organa, predvsem iz razloga, ker je organ IP posredoval vse dokumente, s katerimi v predmetni zadevi razpolaga v materializirani obliki. Kot je IP že večkrat poudaril v svojih odločbah, pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.Glede drugih zahtevanih dokumentov, ki so predmet presoje, IP ugotavlja, da organ razpolaga z njimi v materializirani obliki, sporno pa je, ali so javno dostopni. Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal obstoj navedenih izjem v času izdaje izpodbijane odločbe, ki je predmet tega pritožbenega postopka.Dokumenti št. 242-491/2011-1, 242-491/2011-2, 242-491/2011-6, 242-491/2011-12, 242-491/2011-13, 242-491/2011-17, 242-491/2011-20 in 242-491/2011-24Dostop do teh dokumentov je organ zavrnil na podlagi 23. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), in sicer iz razloga, da dokumenti obsegajo podatke o zaščitenem prijavitelju korupcije (npr. osebno ime, zaposlitev,…), ki niso javno dostopni tudi po tem, ko je postopek pred komisijo zaključen. Navedene dokumente tako ni mogoče šteti za informacije javnega značaja, saj je določba drugega odstavka 23. člena ZIntPK specialna določba in izključuje uporabo določb ZDIJZ tudi po tem, ko je postopek pred organom zaključen.ZIntPK v 23. členu ureja prijavo korupcije in zaščito prijavitelja, in sicer v drugem odstavku določa:“(2) Za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, se do zaključka postopka pred komisijo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja. Ta določba velja tudi v primeru, ko je gradivo iz tega odstavka odstopljeno drugemu organu. Prijavo, ki vsebuje podatke, za katere je z zakonom določena stopnja tajnosti, sme prijavitelj posredovati le organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali komisiji.”.Določba navedenega člena, da podatki o zaščitenem prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso informacija javnega značaja, je jasna in drugačna interpretacija ni mogoča, kar izhaja tudi iz obrazložitve Predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je Vlada sprejela na seji 25. 2. 2010. Kot navaja predlagatelj, so prijavitelji, ki so prijavo podali komisiji ali drugim pristojnim v dobri veri in utemeljeno sklepali, da so njihovi podatki v zvezi s prijavo resnični, kar ocenjuje komisija, zaščiteni z anonimnostjo oziroma prepovedjo odkrivanja njihove identitete. le to namreč lahko izključno, če je to potrebno za zavarovanje javnega interesa in pravic drugih, razkrije, ob zakonsko predpisanih pogojih, samo sodišče (kar izhaja nadalje iz osmega odstavka 23. člena ZIntPK).IP se torej strinja z navedbo organa, da podatki o prijavitelju korupcije tudi po zaključku postopka niso javno dostopni. IP je namreč z vpogledom v posamezne dokumente ugotovil, da bi bilo mogoče iz navedb oziroma podatkov v posameznih dokumentih prijavitelja identificirati, kljub temu da se ne pojavlja z imenom in priimkom, ZIntPK pa izrecno izključuje določbe ZDIJZ, ko gre za podatke o prijavitelju korupcije.IP je nadalje ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi množico osebnih podatkov drugih fizičnih oseb (imena in priimke posameznikov, sorodstvene vezi,…), in je torej podana tudi podlaga za uporabo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1.Na podlagi 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. IP je z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da ti obsegajo osebne podatke posameznih fizičnih oseb, kot so ime in priimek, sorodstvene vezi, telefonska številka, nakazovanja na osebne okoliščine posameznikov (zdravstveno stanje, politična pripadnost,…), pa tudi osebna mnenja glede drugih fizičnih oseb.Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi organ, določa 9. člen ZVOP-1. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zakonsko podlago po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 predstavlja v obravnavanem primeru ZDIJZ. V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Po oceni IP v obravnavanem primeru ni podan pravna podlaga za dostop do osebnih podatkov navedenih posameznikov.IP je presojal tudi možnost delnega dostopa do zahtevanih informacij po 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), vendar je ugotovil, da ta ni mogoč, zaradi podatkov, ki kažejo na določljivost prijavitelja, in koncentracije osebnih podatkov drugih fizičnih oseb oziroma bi dokumenti s prekritjem teh podatkov izgubili pomen, prav tako bi lahko bili posamezniki, katerih osebni podatki so varovani, na podlagi posameznih osebnih podatkov določljivi v smislu 6. člena ZVOP-1. Dokument št. 242-491/2011-5Iz posredovane dokumentacije izhaja, da dokument obsega poročilo Sektorja kriminalistične policije z dne 25. 5. 2011, s prilogami, v zvezi s katerim je organ zaprosil za mnenje Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju: ODT v Ljubljani). Iz pojasnila ODT v Ljubljani št. Ktr 1752/11/VU z dne 13. 5. 2016 (v nadaljevanju: Pojasnilo) izhaja, da so bili podatki pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in bi njihovo razkritje tako škodovalo njegovi izvedbi, saj po podatkih tožilstva navedena zadeva pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani še ni zaključena oziroma še ni bil izveden dokazni postopek. Organ je tako dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Organ na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – Odl. US; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15; v nadaljevanju ZDT-1) posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. IP v tem pritrjuje navedbam organa in se ne strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da je postopek policije zaključen in drugimi navedbami v zvezi s tem.ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokument kazenskega postopka. Kot izhaja iz Pojasnila, v katerega je IP tudi vpogledal, je bil dokument povzet in priložen kazenski ovadbi, na podlagi katere je nato Okrožno državno tožilstvo v Krškem vložilo na Okrajno sodišče v Ljubljani obtožni predlog, v katerem je kot dokaz predlagano tudi branje in pregled te kazenske ovadbe. Iz Pojasnila tudi izhaja, da postopek po vedenju tožilstva še ni zaključen oziroma še ni bil izveden dokazni postopek (kot sledi v nadaljevanju).Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), kar v obravnavani zadevi ni sporno, saj iz spisovne dokumentacije izhaja, da je kazenski postopek v teku. V nadaljevanju ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t. i. škodni test. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.Upoštevati je potrebno tudi 13. člen Uredbe, ki določa, da organ v primeru, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.Na navedeni podlagi, izhajajoč iz Pojasnila, je IP zaprosil za mnenje Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče). Sodišče je v odgovoru št. Su 1-8/2016 z dne 6. 10. 2016 navedlo, da bi razkritje podatkov predmetnega dokumenta, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni v zvezi s kazenskim postopkom, škodovalo izvedbi predmetnega kazenskega postopka, zato meni, da je potrebno zahtevani dokument šteti za izjemo od prosto dostopne informacije javnega značaja. Dokazni postopek se namreč po navedbah sodišča še ni začel, razkritje zahtevanih podatkov pa bi lahko vplivalo na izpovedbe prič in s tem na sam kazenski postopek.IP je ocenil, da je organ prepričljivo in v zadostni meri argumentiral škodljivi učinek razkritja podatkov iz zahtevanega dokumenta, prav tako je tudi organ, ki obravnava zadevo v fazi kazenskega postopka, torej sodišče, potrdil obstoj možnosti, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi postopka. IP k navedbam organa dodaja še posamezne argumente, ki so prav tako relevantni pri predmetni odločitvi. Kot izhaja iz navedb sodišča, se dokazni postopek še ni začel. Glede na fazo, v kateri je predmetna zadeva, je treba upoštevati potek kazenskega postopka, ki ga ureja ZKP, predvsem določbe o izvajanju dokazov. Dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo, tako lahko senat odloči, da se izvedejo dokazi, ki niso bili predlagani, in tudi dokazi, ki jih je predlagatelj umaknil (drugi in peti odstavek 329. člena ZKP). Prav tako lahko stranke, pod določenimi pogoji, in oškodovanec do konca glavne obravnave predlagajo, naj se raziščejo nova dejstva in preskrbijo novi dokazi, smejo pa tudi ponoviti tiste predloge, ki jih je predsednik senata ali senat prej zavrnil. Dokazovanje v kazenskem postopku je aktiven proces, kar pomeni, da se lahko vrednost posameznih dokazov med postopkom spreminja. ZKP v drugem odstavku 355. člena nadalje določa, da mora sodišče vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi take presoje sprejeti sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Sodišče nato v pisni sodbi določno in popolnoma navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, pri tem navede zlasti, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, in kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoženca in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona glede obtoženca in njegovega dejanja (sedmi odstavek 364. člena ZKP). Predmet zahteve so torej dokumenti, za katere bo šele s pravnomočnostjo postopka gotovo, kateri so in kateri niso pomembni v predmetni kazenski zadevi. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010.Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da bi z razkritjem dokumenta št. 242-491/2011-5, ki ga zahteva prosilec, za izvedbo predmetnega kazenskega postopka nastala škoda, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Ob tem IP ponovno navaja, da je pri tem potrebno upoštevati potek kazenskega postopka oziroma dokazovanja, kot je bilo že navedeno.Pritožbo prosilca je tako v tem delu treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Dokument št. 242-491/2011-7Iz posredovane dokumentacije izhaja, da se dokument nanaša na odstop zadeve in naznanilo kaznivega dejanja Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Organ je glede predmetnega dokumenta za mnenje zaprosil Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče), ki je v pojasnilu z dne 1. 6. 2016 navedlo, da zahtevani dokument vsebuje podatke, na podlagi katerih se je začel kazenski pregon. Sodišče je še pojasnilo, da bi razkritje dokumenta javnosti škodovalo izvedbi kazenskega postopka, ki se v predmetni zadevi še ni začel, v dokaznem postopku zaslišane priče pa bodo zelo verjetno izpovedale tudi o dejstvih, ki so zajeta v dokumentu, zato bi lahko razkritje teh dejstev, hote ali nehote, vplivalo na izpovedbe prič in s tem na uspešno izvedbo postopka. Navaja še, da v luči zagotovitve verodostojnosti izpovedb prič in oškodovancev namreč tudi sodnik skladno z določbami 319. in 331. člena ZKP po ugotovljeni istovetnosti obdolženega na glavni obravnavi napoti priče iz razpravne dvorane, da se pred podajo svoje izpovedbe ne bi seznanile z obtožbo in zagovorom obdolženega. Prav tako je oškodovancu do podaje njegove izpovedbe omejen dostop do kazenskega spisa. Enako pravilo pa mora veljati tudi glede objave dokumenta, ki je predmet zahteve, zato sodišče meni, da je treba dokument šteti za izjemo od prostega dostopa do konca dokaznega postopka.Organ je tako dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se IP sklicuje na predhodno utemeljitev te izjeme po ZDIJZ, ter dodaja, kot sledi.Prvi pogoj za obstoj te izjeme je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokument kazenskega postopka, kar izhaja iz izpodbijane odločbe in pojasnila sodišča, v katerega je IP vpogledal, saj je del posredovane dokumentacije. Izpolnjen je tudi drugi pogoj, kazenski postopek je namreč še v teku in razkritje zahtevanega dokumenta bi škodovalo njegovi izvedbi. Mnenje sodišča, da je potrebno predmetni dokument šteti do konca dokaznega postopka za izjemo od prostega dostopa, oziroma njegovo oceno škodnih posledic, je navedel že organ v izpodbijani odločbi, predhodno v tej odločbi pa tudi IP, zato se IP v izogib ponavljanju sklicuje na predhodne navedbe. Prav tako se IP v izogib ponavljanju sklicuje na svoje že navedene dodatne argumente.IP je ocenil, da je organ tudi pri tem dokumentu prepričljivo in v zadostni meri argumentiral škodljive učinke razkritja podatkov iz zahtevanega dokumenta, prav tako je tudi organ, ki obravnava zadevo v fazi kazenskega postopka, torej sodišče, potrdil obstoj možnosti, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo rešitvi postopka. Na podlagi vsega navedenega je IP tako zaključil, da bi z razkritjem predmetnega dokumenta za izvedbo predmetnega kazenskega postopka nastala škoda, ki pretehta nad pravico javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Ob tem IP ponovno navaja, da je pri tem potrebno upoštevati potek kazenskega postopka oziroma dokazovanja, kot je bilo že navedeno.Pritožbo prosilca je torej IP tudi v tem delu zavrnil, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Dokument št. 242-491/2011-37Organ je dostop zavrnil, ker tudi z delnim dostopom, torej s prekritjem osebnih podatkov, ne bi bilo mogoče zagotoviti dostopnosti dokumenta na način, da bi iz neizločenega dela ne prepoznali informacij iz drugih dokumentov v zadevi, ki so prekriti.IP je z vpogledom v predmetni dokument ugotovil, da vsebuje osebne podatke, ki jih obsegajo drugi dokumenti, o katerih je odločal organ v izpodbijani odločbi in jih tudi delno prekril. IP se tako, upoštevaje Uredbo, strinja z oceno organa, da delni dostop do tega dokumenta ni mogoč, ker bi bilo mogoče posamezne podatke povezati s podatki, ki so v drugih dokumentih prekriti, oziroma bi dokument s prekritjem takih podatkov izgubil pomen. V zvezi z opredelitvijo osebnih podatkov se IP sklicuje na svojo predhodno utemeljitev.V zvezi z navedbami prosilca, da je nesprejemljivo, da mu organ ne dovoli vpogleda pod izgovorom, da bi to ogrozilo kazenski postopek, saj je predsednik organa odpravil tajnost podatkov, pa IP navaja, da gre za dve ločeni zadevi. Predsednik organa je namreč ugotovil, da niso več podani razlogi za označitev tajnosti na dokumentih, za katere je organ sam ocenil, da so sprva obstajali. Pri izjemi po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa gre za podatke v zvezi s kazenskim pregonom, ki je pri zahtevanih dokumentih v fazi teka kazenskega postopka na sodišču, in je sodišče tisti organ, ki presoja, kaj bi pomenilo razkritje teh dokumentov javnosti za samo izvedbo kazenskega postopka.IP poudarja, da je v posameznem pritožbenem postopku pristojen presojati zakonitost postopanja posameznega zavezanca po ZDIJZ samo v delu, ki se nanaša na dostop do informacij javnega značaja. V skladu s pristojnostmi po ZInfP in ZDIJZ tako IP v vsakem posameznem primeru presoja, ali so zahtevane informacije javnega značaja, in če so, ali so javno dostopne (v celoti ali delno), pri čemer interes posameznika (fizične ali pravne osebe) ni relevanten, ker so informacije, ki so javno dostopne, dostopne vsakomur ne glede na interes. Nasprotno lahko posameznik v primeru, ko gre za osebne podatke, ki se nanašajo nanj, na podlagi 30. in 31. člena ZVOP-1 zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki od upravljavca osebnih podatkov. V primeru, da je posameznik stranka postopka oziroma, če izkaže pravni interes, pa lahko zahteva vpogled v spis na podlagi specialnih predpisov, ki urejajo področje, v okviru katerega se postopek vodi (npr. 82. člen ZUP za upravni postopek, 128. člen ZKP za kazenski postopek).V zvezi z vprašanji, ki jih je prosilec postavil organu, pa IP navaja, da je informacija javnega značaja po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobi od drugih oseb. V skladu z navedeno določbo tako pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci po ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE