+-Datum: 21.07.2016 Številka: 090-143/2016 Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do fotokopije projektne gradbene dokumentacije (PGD) za pridobitev gradbenega dovoljenja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba utemeljena in je prosilec upravičen do fotokopij PGD, ker je organ v zvezi z zahtevano dokumentacijo izdal gradbeno dovoljenje. V tem primeru je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne določbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite. IP je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, zato je organu naložil, da jih pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekrije.
ODLOČBA:Številka: 090-143/2016/4Datum: 22. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanjuprosilec),zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2016-3 z dne 20. 6. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 2. točka izreka odločbe organa št. 090-26/2016-3 z dne 20. 6. 2016 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati naslednje fotokopije iz projektne gradbene dokumentacije (PGD) št. 03/2007, julij 2007, ki jo je izdelalo podjetje NEO PROJEKT Peter Golob s.p., Velike Brusnice 84c, 8321 Brusnice, za izdajo gradbenega dovoljenja v zadevi št. 351-940/2007:
I. iz 0 - Vodilne mape:- strani od začetka do poglavja 0.9, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorja na 0.1 Naslovni strani vodilne mape projektne dokumentacije ter- naslov obstoječe gradbene enote (GE) v poglavju 7.2 Merila in pogoji za gradnjo infrastrukturnih objektov in obveznost priključevanja na objekte in omrežja javne infrastrukture;- tekstualni del poglavja 0.11 – Lokacijski podatki, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov obstoječe gradbene enote (GE) v odstavku Komunikacije in manipulativne površine;- grafično prilogo Ureditvena situacija z vrisanimi komunalnimi napravami, list št. 0.11.4, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov naročnika ter ime in priimek sodelavca;II. iz 1 - Načrta arhitekture:- strani od začetka do poglavja 1.5.2, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke: - ime, priimek in naslov investitorja na 1.1 Naslovni strani z osnovnimi podatki o načrtu in- ime, priimek in naslov investitorja na začetku poglavja 1.5.1 Tehnični opis;- grafične priloge, listi št. 1.6.1. do 1.6.9 (6x tlorisi, 2x prerez in 1x fasada), pri čemer je organ dolžan na vseh dokumentih prekriti ime, priimek in naslov naročnika ter ime in priimek sodelavca.
Pritožba prosilca se v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 31. 5. 2016 na organ naslovil zahtevo za vpogled in pridobitev fotokopij dokumentov iz zadeve št. 351-940/2007, konkretno projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD, investitorja ………………….Organ je prosilcu dne 13. 6. 2016 omogočil vpogled v upravno zadevo št. 351-940/2007 in mu izročil fotokopijo gradbenega dovoljenja št. 351-940/2007/21 z dne 17. 3. 2008 in sklepa o popravi pomote št. 351-940/2007-22 z dne 25. 3. 2008. Pri vpogledu v PGD št. 03/2007, julij 2007, za novogradnjo stanovanjske hiše in na fotokopiji gradbenega dovoljenja je organ prekril osebne podatke projektantov in strank v postopku. Na ogledu je prosilec izrecno zahteval fotokopije naslednjih delov iz PGD št. 03/2007, julij 2007:
iz 0 - Vodilne mape:
- strani od začetka do poglavja 0.9,- poglavje 0.11 – lokacijski podatki ter- grafično prilogo, list št. 0.11.4
iz 1 - Načrta arhitekture:
- strani od začetka do poglavja 1.52 ter- grafične priloge, listi št. 1.6.1. do 1.6.9.Organ je dne 20. 6. 2016 izdal odločbo št. 090-26/2016-3, s katero je v 1. točki izreka prosilcu delno ugodil in mu omogočil vpogled v projektno dokumentacijo PGD št. 03/2007, julij 2007, ki jo je izdelalo podjetje NEO PROJEKT Peter Golob s.p., Velike Brusnice 84c, 8321 Brusnice. V 2. točki izreka pa je zahtevo za dostop do fotokopij dokumentov iz projektne dokumentacije PGD št. 03/2007, julij 2007, ki jo je izdelalo podjetje NEO PROJEKT Peter Golob s.p., Velike Brusnice 84c, 8321 Brusnice, zavrnil. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da omenjena projektna dokumentacija PGD predstavlja avtorsko delo, zato se prosilcu, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, omogoči le vpogled. Prosilec je pravočasno vložil pritožbo zoper 2. točko izreka odločbe organa zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne, nepopolne ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Prosilec se je skliceval na določbo 9. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; v nadaljevanju ZASP), ki določenim avtorskim delom, tudi PGD-jem, odreka avtorskopravno varstvo. Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je dne 28. 6. 2016 pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dne 18. 7. 2016 posredoval še zahtevano projektno dokumentacijo.Pritožba je delno utemeljena.IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in pritožbe prosilca je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil dostop do fotokopij naslednjih delov projektne dokumentacije PGD št. 03/2007, julij 2007, ki jo je izdelalo podjetje NEO PROJEKT Peter Golob s.p.:
iz 0 - Vodilne mape:
- strani od začetka do poglavja 0.9,- poglavje 0.11 – lokacijski podatki ter- grafično prilogo, list št. 0.11.4
iz 1 - Načrta arhitekture:
- strani od začetka do poglavja 1.52 ter- grafične priloge, listi št. 1.6.1. do 1.6.9. iz razloga varstva avtorsko varovane pravice (2. točka izreka izpodbijane odločbe).Glede na navedbe organa v odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55Glede na določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje. Ta predpis je Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08; v nadaljevanju Pravilnik). V 5. členu Pravilnika je določeno, da vsak projekt (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo ter ustrezne načrte in predpisane elaborate glede na vrsto objekta.Gradbeno dovoljenje, kot upravna odločba, očitno vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Posledično vsi navedeni dokumenti predstavljajo s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP. IP zaključuje in tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, sodba št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne določbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite. IP je ugotovil, da je organ dne 17. 3. 2008 izdal gradbeno dovoljenje št. 351-940/2007-21 za novo gradnjo stanovanjske hiše, kar pomeni, da je projektna dokumentacija PGD št. 03/2007, julij 2007, ki jo je izdelalo podjetje NEO PROJEKT Peter Golob s.p., del uradnega besedila in ni predmet zaščite po ZASP.Kot navedeno, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da (le) na vpogled. Prosilec je v konkretnem primeru torej upravičen tudi do fotokopij zahtevane dokumentacije.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov[1]. IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimke in podpise samostojnih podjetnikov ter njihove kontaktne podatke (telefonska števila in naslov elektronske pošte), saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, posameznik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe. Prav tako so pripadajoči kontaktni podatki, podatki poslovnega subjekta in ne posameznika;- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi. V konkretnem primeru je treba upoštevati določila ZGO-1[2], ki določajo pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta. Vsak odgovorni projektant za svojo stroko (arhitektura, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura, gradbeni načrti – npr. statika, načrti električnih inštalacij in električne opreme, načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, načrti telekomunikacij, tehnološki načrti, načrti izkopov, geodetski načrti, itd.) odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati (47. člen ZGO-1). S podpisom in enotnim žigom odgovorni projektant jamči, da je načrt izdelan tako, da bo gradnja zanesljiva. Odgovorni vodja projekta pa je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom. Tudi pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, mora, v skladu z 2. točko prvega dostavka 66. člena ZGO-1 preveriti, kdo je odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta ter ali izpolnjujeta vse z zakonom predpisane pogoje za projektanta in odgovornega projektanta. Iz navedenega izhaja, da lahko inženirske storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Na podlagi 124. člena ZGO-1 in 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodita Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS in ZAPS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v imenik pri IZS ali ZAPS in ugotovil, da so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani (ali so bili v času izdelave načrtov) v imenik. Ker so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta v zahtevanih dokumentih navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek, izobrazba ter identifikacijska številka pooblaščenega inženirja so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:- ime, priimek in naslov investitorja, ki hkrati nastopa tudi kot naročnik načrtov ali lastnik nepremičnine ter- ime in priimek fizične osebe, ki je sodelovala pri pripravi načrt/posnetka in ni odgovorni projektant.Glede na navedeno je pritožba prosilca zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 2. točko izreka odločbe organa in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Monika Voga, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1]Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).[2]45. člen ZGO-1:(1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante. (2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.
