Prosilec - Državno pravobranilstvo RS
+ -Številka: 090-141/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala fotokopijo dokumenta, iz katerega bo razvidno, kateri državni organ je pooblastil/usmerjal Državno pravobranilstvo RS, da ga to v postopku št. P 2479/2013-III zastopa v nasprotju z dokončnima pravnima odločbama MOP z dne 16. 9. 2011 in MIP z dne 13. 3. 2012, celo v nasprotju z lastnima pravnima mnenjema z dne 7. 10. 2011 in 17. 10. 2011. Organ je zahtevo prosilcev zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. Prosilca sta se pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbo prosilcev zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-141/2016/4Datum: 28. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št, 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………., z dne 31. 5. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2 GSDP-20/2016-11 z dne 26. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 31. 5. 2016 zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, št. DP-2 GSDP-20/2016-11 z dne 26. 5. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 13. 4. 2016 na organ naslovila zahtevo, naj ju organ opremi s fotokopijo dokumenta, iz katerega bo razvidno, kateri državni organ je pooblastil/usmerjal Državno pravobranilstvo RS, da ga to v postopku št. P 2479/2013-III zastopa v nasprotju z dokončnima pravnima odločbama MOP z dne 16. 9. 2011 in MIP z dne 13. 3. 2012, celo v nasprotju z lastnima pravnima mnenjema z dne 7. 10. 2011 in 17. 10. 2011. Organ je dne 26. 5. 2016 izdal odločbo št. DP-2 GSDP-20/2016-11, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da se zahteva prosilcev nanaša na spis organa P- 1171/2014. Gre za pravdno zadevo, začeto z vložitvijo tožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine. Pravdni postopek teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Organ je pojasnil, da ne razpolaga s pooblastilom za vodenje tega postopka. Glede pooblastila je pojasnil, da je organ zastopnik Republike Slovenije in dragih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). Državno pravobranilstvo deluje bodisi po samem zakonu (ex lege) na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, ali na podlagi pooblastila (ex mandato) v primeru pooblastila prevzame zastopanje subjekta tudi pred upravnimi organi. Za zastopanje države, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi pred sodišči, organ torej ne potrebuje posebnega pooblastila državnega organa.Glede usmeritev je organ pojasnil, da v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Usmeritvena navodila v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra so dokumenti državnih organov, ki vsebujejo stališča zastopanih državnih organov glede dejanskih navedb in glede tožbenega zahtevka ter predloge dokazov. Tovrstni dokumenti se nahajajo tudi v spisu Državnega pravobranilstva P-1171/2014. Gre za pravdno zadevo, začeto z vložitvijo tožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine, pravdni postopek pa teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Dokumenti zato sodijo med izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokumenti so bili sestavljeni zaradi pravdnega postopka, njihovo razkritje pa bi škodovalo izvedbi postopka, saj postopek še ni zaključen. Skladno s splošnim načelom dobrega vodenja sodnih postopkov, imajo namreč stranke pravico zastopati svoje interese, ne da bi bile pri tem izpostavljene zunanjim vplivom, zlasti ne vplivom javnosti (glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije T-l74/95). Organ je posledično prosilcema v celoti zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov.Prosilca sta se dne 31. 5. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da jima je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Prosilca želita pridobiti dokumente, kateri državni organ je pooblastil oziroma usmeril organ, da ga zastopa v pravdni zadevi št. P 2479/2013-III in dvomita v navedbe organa, da taki dokumenti ne obstajajo.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DP-2 GSDP-20/2016-18 dne 27. 6. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je pri organu dne 15. 7. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do pooblastila oziroma usmeritev, iz katerih bo razvidno, kateri državni organ je pooblastil/usmeril Državno pravobranilstvo RS, da ga zastopa v sodnem postopku P 2479/2013-III pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da posebnega pooblastila za zastopanje nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o obstoju pooblastila, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali pooblastilo organu za zastopanje v sodnem postopku P 2479/2013-III na Okrožnem sodišču v Ljubljani obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga. IP pri razjasnitvi dejanskega stanja v konkretni zadevi najprej pojasnjuje, da je organ v skladu z zakonom, kot je tudi sam poudaril v izpodbijani odločbi, zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). Državno pravobranilstvo deluje bodisi po samem zakonu (ex lege) na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, ali na podlagi pooblastila (ex mandato) prevzame zastopanje subjekta tudi pred upravnimi organi. Za zastopanje države, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi pred sodišči, organ torej ne potrebuje nobenega posebnega pooblastila državnega organa. Organ za zastopanje v konkretnem sodnem postopku opr. št. P 2479/2013-III torej ne potrebuje posebnega pooblastila, zato IP ne dvomi o navedbah organa, da s posebnim pooblastilom za zastopanje ne razpolaga. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilcev glede dostopa do pooblastila zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.Glede zahtevanih »usmeritev, ki naj bi jih organu posredoval drug organ za vodenje sodnega postopka P 2479/2013-III«, se je organ pri zavrnitvi dostopa sicer skliceval na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da se zahteva prosilca nanaša na dokumente, katerih prost dostop bi lahko škodil izvedbi sodnega postopka P 2479/2013-III, vendar je IP na ogledu in camera dne 15. 7. 2016 ugotovil, da je sklicevanje organa na navedeno izjemo v konkretnem primeru irelevantno, saj organ v spisu P-1171/2014, ki se nanaša na predmetni sodni postopek, ne razpolaga z nobenimi »usmeritvami« drugih organov za način vodenja postopka opr. št. P 2479/2013-III pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. IP poudarja, da glede neobstoječih dokumentov ni možno presojati izjem od prostega dostopa, ki jih predvidevata 5.a in 6. člen ZDIJZ, zato je sklicevanje organa na izjemo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ preuranjeno.IP je še sam, v popisu spisa P-1171/2014, preveril, ali organ razpolaga s kakršnimi koli »usmeritvami«. Ugotovil je, da v spisu P-1171/2014 ni »usmeritev, iz katerih bi bilo razvidno, kateri državni organ je usmeril Državno pravobranilstvo RS, da ga zastopa v sodnem postopku P 2479/2013-III pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani«, kot sta v zahtevi navedla prosilca.Organ je še izpostavil, da oblika in vsebina usmeritvenih navodil zastopanega državnega organa v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra ni vnaprej določena, zato jih tudi ni mogoče (vedno) kot dokumentov zabeležiti v popisih spisov, niti jih ni možno po tem kriteriju iskati med množico spisov in niti jih nato statistično obdelovati.IP tako ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z usmeritvami. Tudi mnenje prosilcev, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati, zato je IP pritožbo prosilcev, ki se nanaša na dostop do »usmeritev«, zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (izrek organa v izpodbijani odločbi je bil sicer pravilen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi).IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka