Prosilec - Državno pravobranilstvo RS
+ -Številka: 090-140/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala vseh usmeritev, ki jih je organ prejel od gradbenega inšpektorata v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.ODLOČBA:Številka: 090-140/2016/3Datum: 28. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………….., z dne 31. 5. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2 GSDP-20/2016-6 z dne 23. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 31. 5. 2016 zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, št. DP-2 GSDP-20/2016-6 z dne 23. 5. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 9. 4. 2016 na organ naslovila dopis, v katerem sta povzela njima pomembne ugotovitve revizijskega poročila Pravilnosti poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva, prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. Na podlagi navedenega sta od organa zahtevala fotokopijo vseh usmeritev, ki jih je organ prejel od gradbenega inšpektorata v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.Organ je dne 23. 5. 2016 izdal odločbo št. DP-2 GSDP-20/2016-6, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanih usmeritev. Organ je pojasnil, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah, v katerih je možna mirna rešitev spora. Organ je z namenom pridobitve zahtevanih podatkov, izdelal AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki« za vse zadeve (v katerih kot stranko organ zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih nastopa kot stranka Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Informacijski sistem »vpisniki« pa ne omogoča izdelave AdHoc statistične poizvedbe o številu usmeritvenih navodil, ki jih je organ prejel v posameznem obdobju s strani katerega koli državnega organa, ki ga organ zastopa. Pri tem je organ izpostavil, da oblika in vsebina usmeritvenih navodil zastopanega državnega organa v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra ni v naprej določena, zato jih tudi ni mogoče kot takih zabeležiti v popisih spisov, ni jih možno po tem kriteriju iskati med množico spisov in niti jih nato statistično obdelovati. Organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.Prosilca sta se dne 31. 5. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da organ izvaja nedostojanstvene skrivalnice, v kolikor spoštuje vsaj minimum uradnega delovanja/poslovanja, ki ga predpisuje ZUP - da morajo o tovrstnih koordinacijah med inšpektoratom in organom obstajati uradni dokumenti, ki se morajo hraniti v uradnih spisih - in le ti so cilj predmetne vloge za pridobitev IJZ, saj bodo iz predmetnih koordinacij nedvomno razvidne vse usmeritve, ki jih je organ prejel od gradbenega inšpektorata v primeru končanih izvensodnih poravnav (za leto 2013) zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DP-2 GSDP-20/2016-19 z dne 27. 6. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je pri organu dne 15. 7. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do usmeritev, ki jih je organu posredoval gradbeni inšpektorat (Inšpektorat za okolje in prostor RS) v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodnih poravnav, ki so bile vložene v letu 2013 (v nadaljevanju: usmeritve). Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih usmeritev nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevane usmeritve obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. IP se pri razjasnitvi dejanskega stanja v konkretni zadevi najprej sklicuje na dopis oziroma pojasnilo organa, ki ga je IP pridobil v postopku št. 090-92/2016 in se vsebinsko nanaša na dostop do enakega dokumenta, kot je predmet presoje v predmetnem postopku. Organ je v dopisu št. DP-2 GSDP-20/2016-10 z dne 26. 5. 2016 pojasnil, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah, v katerih je možna mirna rešitev spora. Z namenom pridobitve zahtevanih podatkov (na kar se organ sklicuje tudi v izpodbijani odločbi) je izdelal AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki« za vse zadeve (v katerih organ kot stranko zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih bi kot stranka nastopali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Informacijski sistem »vpisniki« pa niti ne omogoča izdelave AdHoc statistične poizvedbe o številu usmeritvenih navodil, ki jih je Državno pravobranilstvo RS prejelo v posameznem obdobju s strani katerega koli državnega organa, ki ga Državno pravobranilstvo RS zastopa. Pri tem je organ izpostavil, da oblika in vsebina usmeritvenih navodil zastopanega državnega organa v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra ni vnaprej določena, zato jih tudi ni mogoče (vedno) kot dokumentov zabeležiti v popisih spisov, niti jih ni možno po tem kriteriju iskati med množico spisov in niti jih nato statistično obdelovati. IP je v pritožbenem postopku št. 090-111/2016 prejel tudi pojasnilo in odločbo št. 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016 Inšpektorata za okolje in prostor RS, kjer je ta navedel, da v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013, ni posredoval nobenih »usmeritev«. IP poudarja, da vse korespondence med organom in zastopanim organom, kot je pojasnil tudi organ na ogledu in camera dne 15. 7. 2016, nikakor ni mogoče obravnavati kot »usmeritev« ali »navodil« organu za vodenje postopka. IP tako ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam organa in pojasnilom Inšpektorata za okolje in prostor RS v pritožbenem postopku št. 090-111/2016, da organ z usmeritvami ne razpolaga. IP ob tem še dodaja, da prosilca v pritožbi nista izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja. Tudi mnenje prosilcev, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati. Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka