Prosilec - Državno pravobranilstvo RS
+ -Številka: 090-139/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala fotokopijo vseh svetovanj gradbenemu inšpektoratu v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014 ter podrejeno vseh svetovanj Ministrstvu za okolje v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014, kjer je organ neposredno zastopal stališče Ministrstva za okolje. Organ je zahtevo prosilcev zavrnil, saj z dokumenti ne razpolaga. Prosilca sta se pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbo prosilcev zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-139/2016/3Datum: 2. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………., z dne 31. 5. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-2 GSDP-20/2016-12 z dne 26. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 31. 5. 2016 zoper odločbo Državnega pravobranilstva RS, št. DP-2 GSDP-20/2016-12 z dne 26. 5. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 13. 4. 2016 na organ naslovila dopis, v katerem sta povzela njima pomembne ugotovitve revizijskega poročila Pravilnosti poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva, prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. Na podlagi navedenega sta od organa zahtevala fotokopijo vseh svetovanj gradbenemu inšpektoratu v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014 ter podrejeno vseh svetovanj Ministrstvu za okolje v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014, kjer je organ neposredno zastopal stališče Ministrstva za okolje. Prosilca sta se v zahtevi sklicevala tudi na dopis organa DP-A01-318/2011-37-T z dne 23. 2. 2016.Organ je dne 26. 5. 2016 izdal odločbo št. DP-2 GSDP-20/2016-12, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanih svetovanj. Organ je pojasnil, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah, v katerih je možna mirna rešitev spora. Organ je z namenom pridobitve zahtevanih podatkov, izdelal AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki«, za vse zadeve (v katerih kot stranko organ zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih nastopa kot stranka Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Hkrati, je pojasnil organ, je bila izdelana še AdHoc statistična poizvedbe iz informacijskega sistema »vpisniki« o številu zadev iz vpisnika M2 (vpisnik za pravna mnenja strankam organa). Iz pregleda je bilo ugotovljeno, da med zadevami ni nobene, ki bi se nanašala na svetovanje gradbenemu inšpektoratu ali pa Ministrstvu za okolje in prostor, v povezavi s končnimi (izven)sodnimi poravnavami, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014.Prosilca sta se dne 31. 5. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da organ izvaja nedostojanstvene skrivalnice, v kolikor spoštuje vsaj minimum uradnega delovanja/poslovanja, ki ga predpisuje ZUP - da morajo o tovrstnih koordinacijah med inšpektoratom in organom obstajati uradni dokumenti, ki se morajo hraniti v uradnih spisih - in ti so cilj predmetne vloge za pridobitev IJZ, saj bodo iz predmetnih koordinacij nedvomno razvidno svetovanje organa gradbenemu inšpektoratu v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DP-2 GSDP-20/2016-17 z dne 27. 6. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je pri organu dne 15. 7. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do »svetovanj«, ki jih je organ posredoval gradbenemu inšpektoratu (Inšpektorat za okolje in prostor RS) in Ministrstvu za okolje in prostor v vseh končanih (izven)sodnih poravnavah, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014 (v nadaljevanju: svetovanja).Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih svetovanj nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevane usmeritve obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. IP se pri razjasnitvi dejanskega stanja v konkretni zadevi najprej sklicuje na dopis oziroma pojasnilo organa, ki ga je IP pridobil v postopku št. 090-92/2016 in se vsebinsko nanaša na dostop do enakega dokumenta, kot je predmet presoje v predmetnem postopku. Organ je v dopisu št. DP-2 GSDP-20/2016-10 z dne 26. 5. 2016 pojasnil, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah, v katerih je možna mirna rešitev spora. Z namenom pridobitve zahtevanih podatkov (na kar se organ sklicuje tudi v izpodbijani odločbi) je izdelal AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki« za vse zadeve (v katerih organ kot stranko zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih bi kot stranka nastopali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Enako je pojasnil organ tudi v izpodbijani odločbi.IP je na ogledu in camera dne 15. 7. 2016 še sam vpogledal v informacijski sistem pri organu in preveril, ali tabela (seznam), na katero se sklicuje organ, ustreza resničnemu stanju v informacijskem sistemu. Organ je pojasnil, da v informacijskem sistemu lahko išče več populacij. Populacija pomeni sklop možnih prikazov. Glede na zahtevo prosilca je organ iskal po populaciji »po rešitvah na dogodkih«. Izbral je vse organizacijske enote in, ker gre za nepravilno delo državnih organov, je iskal ta tip vpisnika – pravdni postopki. Organ je vnesel v iskanje še datum nastanka kot pogoj. Organ je iz imenika poiskal še svoje stranke (organe, ki jih zastopa – v konkretnem primeru glede na zahtevo prosilca). Nato je organ IP izročil fotokopijo prikaza – ki je bila identična že posredovanemu, kar pomeni, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih bi kot stranka nastopali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Ker sklenjenih poravnav torej niti ni bilo, posledično ne obstajajo tudi svetovanja zanje.IP je na ogledu vpogledal tudi v dopis DP-A01-318/2011-37-T z dne 23. 2. 2016. Organ je ponovno pojasnil, da so stališča lahko pisna, ustna, to je stvar dogovarjanja med strankama, zastopnikom in zastopancem, nikakor pa niso formalizirana do te mere, da bi predstavljala dokument z naslovom oziroma zadevo »svetovanje«. IP poudarja, da vse korespondence med organom in zastopanim organom, kot je pojasnil tudi organ na ogledu in camera, dne 15. 7. 2016, nikakor ni mogoče obravnavati kot usmeritev, navodil ali »svetovanj« organu za vodenje postopka. IP na podlagi ogleda in camera, spisne dokumentacije in pojasnil organa, ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam, da organ s »svetovanji« ne razpolaga. IP ob tem še dodaja, da prosilca v pritožbi nista izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja. Tudi mnenje prosilcev, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati. Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
|
|
|