Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-137/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje koncesijske dimnikarske pogodbe za leto 2016. Navedel je še, da naj mu organ pošlje dokaz, da je njegovo kurilno napravo uvrstil v seznam naprav, ki jih kontrolira Snedim. V občini Brežice je precej več naprav, je navedel prosilec, kot jih je organ ocenil skupaj s koncesionarjem v pretekli koncesijski pogodbi, zato uporabniki ne vedo, katere naprave so dodeljene Snedimu in kdo čisti ostale naprave v Občini Brežice. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in navedel, da ne razpolaga s seznamom, niti z dokumentom, ki bi neposredno odgovoril na prosilčevo vprašanje oziroma zahtevo. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je pritožbo zavrnil, saj je prosilec zahteval od organa odgovore, pojasnila in mnenja (dokumente je že dobil), ki pa jih organ po ZDIJZ ni dolžan dajati.
ODLOČBA:
Številka: 090-137/2016/3Datum: 11. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………… z dne 15. 6. 2016 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-73/2016/2 z dne 24. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 090-73/2016/2 z dne 24. 5. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 14. 4. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ posreduje koncesijske dimnikarske pogodbe za leto 2016. Navedel je še, da naj mu organ pošlje dokaz, da je njegovo kurilno napravo uvrstil v seznam naprav, ki jih kontrolira Snedim. V občini Brežice je precej več naprav, je navedel prosilec, kot jih je organ ocenil skupaj s koncesionarjem v pretekli koncesijski pogodbi, zato uporabniki ne vedo, katere naprave so dodeljene Snedimu in kdo čisti ostale naprave v Občini Brežice. Prosilec je zahtevo preciziral še v pritožbi zoper molk organa z dne 17. 5. 2016, kjer je natančno navedel, na katera vprašanja mu naj organ odgovori.Organ je dne 24. 5. 2016, po pozivu IP zaradi molka organa št. 0900-83/2016/6 z dne 18. 5. 2016, izdal odločbo št. 090-73/2016/2, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Prosilcu je organ posredoval koncesijsko pogodbo z dne 7. 5. 2008, odločbo št. 35 404-10/2014/6 z dne 30. 5. 2014, koncesijsko pogodbo z dne 16. 6. 2014 ter zahtevo za podaljšanje veljavnosti oziroma sklenitev koncesijske pogodbe z dne 14. 1. 2016. Glede seznama kurilnih naprav, ki so dodeljene Snedimu in seznama, kdo čisti ostale naprave v občini Brežice, je organ v obrazložitvi pojasnil, da ne razpolaga s takšnim seznamom, niti z dokumentom, ki bi neposredno odgovoril na prosilčevo vprašanje oziroma zahtevo. Gospodarska javna služba izvajanja dimnikarskih storitev se opravlja za posamezna dimnikarska območja. Prosilčev naslov se nahaja na dimnikarskem območju Brežice, na katerem skladno z prejšnjim odstavkom opravlja gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov družba SNEDIM d.o.o., zato je prosilčeva naprava glede na naslov uvrščena v seznam dimnikarskega območja Brežice. Uporaba storitev te družbe je zato obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe na tem območju, je v odločbi pojasnil organ.Prosilec se je dne 15. 6. 2016 pritožil in navedel, da mu je organ v odločbi pojasnil oziroma odgovoril, da je Snedim pravočasno vložil zahtevo za podaljšanje veljavnosti oz. sklenitev koncesijske pogodbe in ima po zakonu pravico, da nadaljuje z opravljanjem gospodarske javne službe, kljub prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe, in sicer do sklenitve nove koncesijske pogodbe ali aneksa h koncesijski pogodbi. Prosilec je zapisal, da s tem odgovorom ne more biti zadovoljen, saj ne odgovarja njegovi zahtevi, poleg tega pa je težava odgovora v tem, da je pravo postavljeno v ozadje in ga organ dejansko zlorablja. Iz odgovora organa, po mnenju prosilca, namreč sledi, da lahko nekdo izvaja javno državno gospodarsko službo v Republiki Sloveniji neposredno na osnovi zakona in ni potrebno, da bi o tem odločil pristojen organ, v tem primeru Vlada RS, ki bi
morala ugotoviti, ali prijavitelj tudi dejansko izpolnjuje pogoje za izvajanje te gospodarske službe. Vlada bi morala izdati odločbo. Zadnja koncesijska pogodba, ki naj bi bila sklenjena med koncedentom (državo) in koncesionarjem (Snedimom) z dne 16. 6. 2014, je ob doslednem upoštevanju prava neveljavna in nezakonita, saj jo je v imenu koncedenta podpisala nepooblaščena oseba. Vlada RS je namreč pooblastila za podpis takratnega pristojnega ministra …………. (glej sklep Vlade RS št. 35404-10/2014/5,
z dne 30. 5. 2014), pogodbo pa je podpisala druga oseba. O prenosu pooblastila na drugo osebo ne obstaja sklep Vlade RS, torej ni imela v imenu Vlade RS pooblastila za podpis. Posledično je taka pogodba zato neveljavna in je izvajanje javne gospodarske službe, ki jo je od 1. 1. 2014 dalje izvajal Snedim, nezakonito. Družba Snedim dejansko ni pravočasno vložila zahtevka za prenos koncesije iz Dimnikarskega podjetja Ana Jelančič, s.p. na Snedim, d.o.o., zato je novo podjetje Snedim izvajalo javno gospodarsko službo nezakonito od 1. 1. 2014 do podpisa pogodbe 16. 6. 2014, s podpisom pogodbe pa se je nezakonito stanje le nadaljevalo, ker pogodbe ni podpisal v imenu koncedenta pooblaščeni podpisnik Vlade RS. Na podlagi navedenega je prosilec predlagal, da organ ugotovi ničnost koncesijske pogodbe z dne 16. 6. 2014 in posledično ugotovi še, da dimnikarska družba Snedim ni upravičena izvajati javne gospodarske službe v dimnikarskem območju Brežice v letu 2016, saj ni bila upravičena podati zahteve o podaljšanju veljavnosti koncesije za leto 2016. Glede seznama kurilnih naprav, ki jih kontrolira Snedim, prosilec navaja, da je v dimnikarskem območju Brežice, ki je identično s površino občine Brežice, okoli 25.000 prebivalcev, ki živijo v več kot 10.000 gospodinjstvih, kar pomeni, da je v občini najmanj 10.000 kurilnih naprav, dejanska številka pa se giblje okoli 15.000, saj imajo številna gospodinjstva rezervne naprave, poleg tega pa imajo tudi naprave v počitniških objektih ali zidanicah. V koncesijski pogodbi, ki jo je nepooblaščena podpisnica v imenu koncedenta podpisala 16. 6. 2016, sta v 4. členu »pogodbeni stranki ocenili, da je na dimnikarskem območju Brežice 7.000 enakovrednih naprav opravljanja storitev dimnikarske službe«. Razlika med ocenjenim in dejanskim stanjem je 100 %. Dejansko je v občini Brežice torej dvakrat več kurilnih naprav, kot sta pogodbenika navedla v koncesijski pogodbi. Iz tega sledi, da država ne ve točno, katere naprave naj bi kontroliral Snedim. Vzrok je v dejstvu, da koncedent ob podelitvi koncesije ni vedel (in še danes ne ve) koliko naprav je v občini Brežice, zato ni koncesionarju podelil seznama - evidence kurilnih naprav, ki naj bi jih kontroliral. Prosilec je poudaril, da je zahteval, da mu organ odgovori na vprašanje, ali je njegova naprava zaupana v pregledovanje koncesionarju Snedim. Odgovor organa, da je prosilčev naslov v občini Brežice, kjer ima koncesijo Snedim, ni zadosten. Ali to pomeni, da mora prosilec upoštevati napotke tega koncesionarja? Ali to pomeni, da mora koncesionar obiskati vse občane, ki imajo naslov v občini Brežice in opravljati preglede ter meritve kurilnih naprav, ki jih ti občani imajo, sprašuje prosilec. Prosilec meni, da organ zanesljivo ni imel evidence kurilnih naprav v občini Brežice, ki bi jo izročil
koncesionarju Dimnikarstvu Ana Jelančič in kasneje Snedimu in tudi danes ni uredil evidence kurilnih naprav. Organ sicer vodi evidenco EviDim, v katero naj bi dimnikarska podjetja sporočala vrsto kurilne naprave in energent, ki ga naprava uporablja. Po eni zadnjih izjav ministrice ……………., se EviDim »polni«, torej še vedno ni popolne evidence kurilnih naprav. Od evidence, četudi bi bila popolna, država nima nobene koristi, dimnikarje pa obremenjuje s pošiljanjem nepotrebnih podatkov. Lastniki kurilnih naprav nimajo vstopa v to evidenco, kar pomeni, da ne morejo kontrolirati, če so poslani podatki dejansko točni. Namesto te evidence bi lahko uvedli »servisno knjižico kurilne naprave«, v katero bi se vpisoval vsak poseg v napravo in bi požarni inšpektor ob morebitni kontroli lahko takoj ugotovil, če je naprava pravilno vzdrževana in deluje v skladu z
zakonodajo. Glede na navedeno prosilec ne bo dovolil, da bo nezakoniti koncesionar izvajal preglede in meritve na njegovi napravi.Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-73/2016/5 z dne 20. 6. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na:- mnenje prosilca o delu organa,- veljavnost in vsebino dimnikarskih koncesijskih pogodb,- način podpisovanja koncesijskih pogodb,- realno število kurilnih naprav v občini Brežice,- veljavnost in določbe Zakona o varstvu okolja glede podaljšanja koncesijskih dimnikarskih pogodb,ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj gre za mnenje prosilca izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se IP do njih ne opredeljuje.V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.IP izpostavlja, da se prosilec ni pritožil, ker mu organ ni posredoval dokumentov, ampak se je pritožil, ker mu organ ni odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavil oziroma ni storil, kar je predlagal oziroma od organa pričakoval prosilec. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja oziroma analizirati dokumentov, da bi pridobil informacije, ki jih zahteva prosilec. Z dokumenti (ki izpolnjujejo vse predpostavke za informacijo javnega značaja), iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pa organ ne razpolaga. IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 14. 4. 2016, pritožbi zaradi molka organa z dne 17. 5. 2016 in pritožbi zoper odločbo organa z dne 24. 5. 2016 (kjer je prosilec bolj podrobno opredelil in preciziral zahtevo z dne 14. 4. 2016), organu zastavil vrsto vprašanj. Prosilec je od organa zahteval tudi določena ravnanja. Dejstvo, da je prosilec želel od organa pridobiti odgovore na vprašanja in ne dokumentov, je IP potrdil še s telefonskim razgovorom s prosilcem dne 5. 7. 2016. Prosilec je potrdil, da je od organa prejel vso dokumentacijo, torej, da z dokumenti, ki jih je zahteval, razpolaga, da pa mu organ ni podal pojasnil oziroma mu ni odgovoril na postavljena vprašanja glede dimnikarskih koncesij in seznama kurilnih naprav v občini Brežice.Na podlagi zahtev prosilca in njegovega pojasnila z dne 5. 7. 2016 je torej jasno, da prosilec od organa pričakuje odgovore, pojasnila, mnenja in obrazložitve, ne pa dokumentov.
IP poudarja, da so organi na podlagi ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.IP pojasnjuje, da organi seveda lahko odgovarjajo na vprašanja, izpolnjujejo ankete in podobno, niso pa na podlagi ZDIJZ tega dolžni, zato IP tudi nima pristojnosti, da bi jim to obveznost v skladu z ZDIJZ naložil. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet upravnega poslovanja in njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. IP dodaja, da pri reševanju pritožbe ni posumil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali konkretni odgovori na zastavljena vprašanja, dodatnih pojasnil in obrazložitev v zvezi z vprašanji, pa organ na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu ni dolžan podati. K temu ga namreč določbe ZDIJZ ne zavezujejo. Stališče, da ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega, je že večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013.Po preučitvi celotne zadeve IP tako zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Organ je ravnal pravilno in zakonito, odločitev organa je utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka