Prosilec - Center za socialno delo Škofja Loka

Datum: 27.06.2016
Številka: 090-130/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je zahtevala fotokopije vseh odločb organa, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil z odločbo svoje predhodno izdane odločbe, in sicer za obdobje od 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016. Organ je zahtevo prosilke primarno zavrnil iz razloga, ker izpis zahtevanih informacij iz sistema, ki ga uporablja organ pri svojem delu, ni mogoč po kriterijih, ki izhajajo iz zahteve. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da priklic zahtevanih odločb ni mogoč po postavljenem kriteriju, in da bi organ vzpostavil zbirko dokumentov, kot jih zahteva prosilka, bi moral v to vložiti precejšen napor, saj bi moral pregledati več tisoč dokumentov, rezultat takega dela organa pa bi bil nastanek novega zbirnega dokumenta oziroma nove zbirke. Organ bi namreč moral za potrebe prosilke vsako izdano odločbo vsebinsko presoditi in analizirati in šele na tej podlagi sprejeti vsebinski zaključek, ali je bila odločba izdana po uradni dolžnosti in, ali je bila s to odločbo razveljavljena predhodno izdana odločba. IP je tako zaključil, da glede informacij, ki jih zahteva prosilka, ni izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:Številka: 090-130/2016/2Datum: 28. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 2. 6. 2016, zoper odločbo Centra za socialno delo Škofja Loka, Partizanska cesta 1d, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2016-1 z dne 18. 5. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilke z dne 2. 6. 2016 zoper odločbo Centra za socialno delo Škofja Loka št. 090-1/2016-1 z dne 18. 5. 2016 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne 15. 2. 2016 zahtevala fotokopije vseh odločb organa, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil z odločbo svoje predhodno izdane odločbe, in sicer za obdobje od 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016.Organ je najprej zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-1/2016 z dne 7. 3. 2016 na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da zahtevani dokumenti vsebujejo tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in nedopusten, ker bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznika in njegove družine. Prav tako je organ v odločbi na kratko navedel, da vsako leto prejme nad 12.000 vlog, z vsako spremembo, ki nastane, je potrebna nova odločba, in ker organ ne vodi elektronske evidence izdanih odločb, kot jih zahteva prosilka, to pomeni, da bi bilo zaradi zahteve prosilke onemogočeno nemoteno opravljanje dela in pravic strank v drugih postopkih. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-73/2016/2 z dne 21. 4. 2016. IP je pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. IP je v navedeni odločbi naložil organu, da:- razjasni vprašanje, kdaj organ po uradni dolžnosti razveljavi predhodno izdano odločbo, koliko je teh odločb in, ali so te informacije javno dostopne;- če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero od izjem po 6. členu ZDIJZ, mora presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, in prosilki, če je mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer mora v primeru delnega dostopa v izreku odločbe določno navesti, katero vrsto osebnih podatkov je prekril, kje točno se ti podatki nahajajo in katero izjemo predstavljajo.Organ je v ponovljenem postopku ponovno zavrnil zahtevo prosilke z odločbo, ki jo IP presoja v tem postopku.Organ v izpodbijani odločbi v skladu z navodili IP navaja, kdaj odloča organ v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti in razveljavi svojo predhodno izdano odločbo, in sicer v dveh primerih:

Spremembe, ki nastanejo na strani vlagatelja

Gre za spremembo št. oseb ali upravičencev, spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod, spremembo statusa učenca/dijaka/študenta, spremembo stalnega prebivališča in spremembo periodičnih dogodkov, kot so izguba ali začetek prejemanja dohodka iz dela, spremembo zavarovalnega časa vlagatelja ali družinskega člana; če torej vlagatelji ne sporočijo sprememb sami, o njih odloča organ po uradni dolžnosti na osnovi podatkov iz uradnih evidenc ob prvi vložitvi prve nove vloge vlagatelja ali družinskega člana.

Spremembe zakonodaje

V letu 2012 je organ iz tega razloga (nova predpisa ZUPJS in ZSVarPre) zaradi prenosa pristojnosti izdal 938 odločb (varstveni dodatek, državna pokojnina, preračun denarne pomoči), s katerimi so bile razveljavljene veljavne odločbe ZPIZ, v sistemu ISCSD 2 so te odločbe posebej označene na več načinov in jih je organ za potrebe te odločitve preštel ročno. Tudi v kasnejših letih je zaradi večkratnih sprememb ZUPJS A-E, ZSVarPre A-C in Zakona o štipendiranju odločal po uradni dolžnosti in razveljavil veljavne odločbe. V letu 2013 je moral organ po uradni dolžnosti preračunati vse obstoječe pravice, ki jih je imela posamezna družina, kadar vlagatelj (ali član njegove družine) na novo uveljavlja eno izmed pravic iz javnih sredstev, pri čemer je razveljavil predhodno veljavne odločbe. V letu 2014 je bila spremenjena zakonodaja glede periodičnih dogodkov (ZUPJS), te spremembe pa so vplivale tudi na pravice po ZSVarPre. Organ je v teh primerih odločal po uradni dolžnosti z razveljavitvijo za nazaj v primerih, kadar je ob prijetju nove vloge ugotovil, da vlagatelj zase in za družinske člane ni javil ustreznih sprememb. Na podlagi ZŠtip-1 pa je moral organ za šolsko leto 2014/2015 preveriti izpolnjevanje pogojev in je po uradni dolžnosti razveljavil prejšnje veljavne odločbe o odobreni štipendiji z dodatkom za bivanje, ki ga v novih odločbah ni priznal.Organ v nadaljevanju obrazložitve odločbe navaja četrti odstavek 5. člena ZDIJZ in dodaja, kot sledi. Program ISCSD 2, ki podpira odločanje o pravicah iz javnih sredstev, ne omogoča vpogleda v elektronske evidence izdanih odločb, kot jih zahteva prosilka. Organ tako lahko poda le približno oceno o številu odločb, s katerimi je razveljavil predhodno izdano odločbo, in sicer približno 5000. Za organ bi to pomenilo ročni pregled vseh 47.775 zbirk dokumentarnega gradiva (spisov) s področja ZUPJS z namenom ročnega iskanja odločb, v katerih je zapisano, da je bila prejšnja odločba razveljavljena po uradni dolžnosti. Iz pregledanih spisov bi nato morali izločiti zahtevane odločbe, napraviti kopije in počrniti vse osebne podatke. Z osnovno vlogo lahko namreč stranka zaprosi za 8 pravic, v povprečju to pomeni dve do tri pravice na vlogo, vsaka odločba pa ima v povprečju 4 strani. Zahteva prosilke bi tako onemogočila nemoteno delo organa in varstvo pravic strank v drugih postopkih.Organ se sklicuje tudi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani dokumenti vsebujejo tudi občutljive osebne podatke, predvsem o socialnem položaju in drugih življenjskih okoliščinah posameznega vlagatelja ter njegovih družinskih članov. Varovani osebni podatki se prepletajo skozi obrazložitve odločb na vseh stranehProsilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo in predlaga, da IP spremeni izpodbijano odločbo tako, da se dovoli delni dostop tako, da se vse osebne podatke v zahtevanih dokumentih prekrije. Navaja še, da je organ ponovno odločal povsem v nasprotju z odločbo IP št. 090-1/2016-1 z dne 18. 5. 2016, torej da ni upošteval napotkov IP. Navedba organa, da bi posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja oviralo nemoten potek dela organa, je v direktnem nasprotju z navedbo IP, da »(pre)obsežnost dokumentacije ali iskanje zahtevanih odločb ni pravni argument, ki ga bi skladno z ZDIJZ lahko upošteval pri presoji«. V zvezi z navedbami organa glede varstva osebnih podatkov pa navaja, da se osebne podate lahko enostavno prekrije, ne more pa biti razlog za zavrnitev v tem, da bi prekritje pomenilo organu preveč dela oziroma organ bi lahko v tem primeru celo podaljšal rok za posredovanje za 30 dni. Dodaja še, da je splošno znano dejstvo, da je večina odločb izdanih na predlog strank, torej ne po uradni dolžnosti, prav tako ne more biti prav veliko odločb, s katerimi je organ po uradni dolžnosti sam razveljavil svojo predhodno izdano odločbo.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom št. 090-1/2016 z dne 17. 6. 2016 poslal v odločanje IP. Organ je IP posredoval tudi kopije dokumentov predmetnega spisa, torej dokumentov v zvezi s predmetno zahtevo.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilke zavrnil, v celoti.2. Informacija javnega značajaIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Med strankama prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, sporno med strankama je, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami v obliki, kot jih zahteva prosilka.IP pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Če dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, organ nima, jih prosilcu, ne more posredovati. V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15 in 38/16 – Odl. US; v nadaljevanju: ZUPJS) odločajo centri za socialno delo, torej tudi organ, o pravicah do denarnih prejemkov po 5. členu (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija) ter o pravicah do subvencij in plačil po 6. členu. ZUPJS (znižano plačila vrtca, dodatna subvencija malice za učence in dijake, subvencija kosila za učence, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje). Ena od načel ZUPJS sta načelo enotnosti uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in načelo ekonomičnosti, kar pomeni, da se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo na enem mestu, v enem postopku in je z njimi odločeno z eno odločbo, s čimer je zagotovljen hiter in učinkovit postopek uveljavljanja pravic s čim manjšimi stroški. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se torej od 1. 1. 2012 izvaja na podlagi ZUPJS, ki je uvedel enotno vstopno točko za uveljavljanje teh pravic in novo enotno vlogo za pridobitev vseh teh pravic.IP je z vpogledom v določbe ZUPJS ugotovil, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 42. člena), kar pomeni, da odloča center za socialno delo o posamezni pravici v primeru sprememb na novo. Kot je navedel že organ, so upravičenci dolžni spremembe, kot jih določata drugi in tretji odstavek 42. člena ZUPJS, sporočiti sami v 8 dneh, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo upravičenec izvedel. Ne glede na navedeno dolžnost upravičencev morajo centri za socialno pomoč po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe iz drugega oziroma tretjega odstavka 42. člena ZUPJS, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, in začeti postopek po uradni dolžnosti (42.a člen ZUPJS). O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali v roku iz drugega in tretjega odstavka 42. člena tega zakona, odloči center za socialno delo na novo (42.b člen ZUPJS). Torej, če sprememb ne sporoči upravičenec in jih ugotovi organ po uradni dolžnosti, organ tudi po uradni dolžnosti razveljavi svojo predhodno izdano odločbo.Organ po uradni dolžnosti razveljavi svojo predhodno izdano odločbo tudi v primeru sprememb zakonodaje, na podlagi katerih pridobijo centri za socialno pomoč morebitne nove pristojnosti oziroma na novo odločajo o posameznih pravicah po uradni dolžnosti in v posameznih primerih tudi razveljavijo svojo predhodno izdano odločbo.Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, odloča organ v navedenih primerih po uradni dolžnosti, in če so podani pogoji za razveljavitev odločbe, razveljavi organ svojo predhodno izdano odločbo po uradni dolžnosti. Upoštevaje navedeno je IP tako v tem delu obrazložitve izpodbijane odločbe sledil navedbam organa.Organ torej ne odloča po uradni dolžnosti v vseh primerih, kar pomeni, da je potrebno v obravnavanem primeru presojati vsako odločbo, ki jo je organ izdal v obdobju od 1. 1. 2012 do 10. 2. 2016, posebej, zato je IP v nadaljevanju presojal zahtevo še z vidika vprašanja, ali je izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ. Iz splošno dostopnih podatkov na internetnih straneh je ISCSD enoten informacijski sistem centrov za socialno delo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za potrebe delovanja centrov za socialno delo. ISCSD torej informacijsko podpira izvajanje aktivnosti na vseh ključnih področjih dela centrov za socialno delo. ISCSD 2 predstavlja nadgradnjo ISCSD.Program ISCSD 2, ki podpira odločanje o pravicah iz javnih sredstev, po navedbah organa ne omogoča vpogleda v elektronske evidence izdanih odločb po kriteriju prosilke. Navedeno je IP ugotovil na podlagi spisovne dokumentacije.Kot izhaja iz zapisnika tima enotne vstopne točke z dne 7. 3. 2016, ki ga je organ posredoval IP, organ ne more iz sistema pridobiti točnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilke. Iz sistema je namreč razvidno, da je vlog po uradni dolžnosti 5010, in glede na dejstvo, da je lahko pri posamezni vlogi po uradni dolžnosti izdanih tudi več odločb, je ta številka bistveno višja. Prav tako iz navedenega zapisnika še izhaja, da iz sistema tudi ni razvidno, kakšen del teh odločb ne razveljavi predhodne odločbe organa. Navedeno pomeni, da bi moral organ ročno pregledati vse zbirke dokumentarnega gradiva (spisov) s področja ZUPJS, da bi našel vse odločbe, ki so predmet zahteve, torej vse odločbe, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil svoje predhodno izdane odločbe. Po navedbah organa bi to pomenilo ročni pregled vseh 47.775 zbirk dokumentarnega gradiva (spisov) s področja ZUPJS, z osnovno vlogo pa lahko stranka zaprosi za več pravic, v povprečju to pomeni dve do tri pravice na vlogo.Organ je v namen izpolnitve predmetne zahteve zaprosil za pomoč oziroma pojasnilo Portal Maksimo – center za samopomoč pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je zadolžen za tehnična in vsebinska vprašanja sistema ISCSD 2. Iz predmetnega odgovora izhaja, da izpis odločb iz sistema na način, kot ga zahteva prosilka, ni mogoč.Iz prakse IP (npr. odločba št. 090-2/2012) sicer izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi: - zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.IP je tako z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotovil, da program, ki ga uporablja organ pri svojem delu, ne omogoča neposrednega izpisa podatkov, ki so predmet zahteve, torej ne omogoča neposrednega izpisa odločb, s katerimi je organ po uradni dolžnosti razveljavil svoje predhodno izdane odločbe, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku prvega člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP je tako sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi. IP namreč nima razloga dvomiti v navedbe organa, da bi moral ročno pregledati vse spise z namenom priprave podatkov, kot jih zahteva prosilka. Organ je namreč prepričljivo pojasnil in predstavil delovanje svojega informacijskega sistema ter predložil tudi odgovor podpornika programa ISCSD 2. Kot že pojasnjeno, organi kot zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti informacije za potrebe prosilcev, pripravljati izvlečkov, analizirati dokumentov,…kar pomeni, da niso dolžni ustvariti informacije javnega značaja, če z njo ne razpolagajo v takšni obliki, ko jo zahtevajo prosilci. Da bi organ v obravnavanem primeru ugodil prosilki, bi moral ustvariti evidenco, s katero ne razpolaga, v to pa vložiti precejšen napor. Organ je namreč IP posredoval tudi statistiko, iz katere izhaja, da je organ v letu 2012 prejel 12.739 vlog in izdal 20.776 odločb, nekaj manj vlog je prejel v letu 2013 (12.650), vendar izdal nekaj več odločb (20.953), v letu 2014 je prejel 12.210 vlog in izdal 21.953 odločb, v letu 2015 je prejel 10.436 vlog in izdal 18.088 odločb, v letu 2016 pa 707 vlog. Kot je navedel IP že v odločbi št. 090-73/2016/2 z dne 21. 4. 2016, ZDIJZ ne določa »veliko dela« kot ene od izjem, vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da priklic zahtevanih odločb ni mogoč po postavljenem kriteriju, in da bi organ vzpostavil zbirko dokumentov, kot jih zahteva prosilka, bi moral v to vložiti precejšen napor, saj bi moral pregledati več tisoč dokumentov, rezultat takega dela organa pa bi bil nastanek novega zbirnega dokumenta oziroma nove zbirke. Organ bi namreč, za potrebe prosilke, moral vsako izdano odločbo vsebinsko presoditi in analizirati in šele na tej podlagi sprejeti vsebinski zaključek, ali je bila odločba izdana po uradni dolžnosti in ali je bila s to odločbo razveljavljena predhodno izdana odločba, kar zahteva prosilka. Zgolj iz klasifikacijske številke, poimenovanja ali opisa posamezne odločbe to namreč ni razvidno. Če bi organ želel ugoditi zahtevi prosilke, bi torej moral analizirati vsak posamezni dokument in z vsebinskim zaključkom iz zbirke vseh odločb »izbrati« le tiste, ki ustrezajo kriterijem prosilce, pri čemer bi nastala nova zbirka dokumentov. Držijo sicer navedbe prosilke, da odločbe organa v materializirani obliki obstajajo, vendar pa nikakor ni mogoče reči, da podatki, ki so razpršeni v navedenih odločbah, že predstavljajo zbirko, ki ustreza kriterijem, ki jih je navedla prosilka v obravnavani zadevi. IP je zato zaključil, da glede informacije, ki jo zahteva prosilka, ni izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče RS, s sodbo II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010.IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje zbirko podatkov, s katerimi ne razpolaga v zahtevani obliki.IP se ne strinja z navedbo prosilke, ki v pritožbi navaja, da je organ ravnal v nasprotju z odločbo IP. Organ je sledil napotkom IP, da razjasni vprašanje, kdaj organ po uradni dolžnosti razveljavi predhodno izdano odločbo, koliko je teh odločb in ali so te informacije javno dostopne. Organ je namreč pojasnil razloge za izdajo odločbe po uradni dolžnosti in razveljavitev predhodno izdane odločbe, prav tako je navedel okvirno število takšnih odločb. 3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Prosilec - Center za socialno delo Škofja Loka

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE