Interseroh zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o. - Agencija RS za okolje
+ -Številka: 090-128/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja, Okoljski podatki
POVZETEK:Prosilec je od organa zahteval podatke o količinah odpadne električne in elektronske opreme za leta 2013, 2014 in 2015 in sicer ločeno za tiste količine, ki so jih prevzeli izvajalci javnih služb in tiste količine, ki so jih oddali naprej (skupaj in posamezno) nosilcem skupnih načrtov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da z določenimi informacijami ne razpolaga, preostali dokumenti pa predstavljajo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Tudi v delu, v katerem je organ posredovanje informacij zavrnil iz razloga varstva poslovne skrivnosti, je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj bi jih namreč moral iz poročil zavezancev šele razbrati z analizo in obdelavo podatkov, tega pa organ ni dolžan storiti. IP zato ni presojal, ali poročila, iz katerih izhajajo podatki predstavljajo poslovno skrivnost zavezancev za oddajo poročil, saj je bil ta podatek za pritožbeni postopek irelevanten. Tudi v primeru, če bi IP ugotovil, da so poročila nosilcev skupnih načrtov prosto dostopna informacija javnega značaja, IP v pritožbenem postopku organu ne more naložiti, da navedena poročila analizira in na njihovi podlagi pripravi informacije za prosilca.ODLOČBA:Številka: 090-128/2016/2Datum: 14. 7. 2016
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Interseroh zbiranje in predelava odpadnih surovin d. o. o., Brnčičeva ulica 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa Odvetniška pisarna Brezavšček, Golobič in odvetniki d. o. o., Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana z dne 9. 6. 2016, zoper odločbo Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-28/2016-3 z dne 24. 5. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožba prosilca z dne 9. 6. 2016 zoper odločbo Agencije RS za okolje št. 0900-28/2016-3 z dne 24. 5. 2016, se zavrne.2. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali. O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 20. 4. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij, primarno na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o Odvetništvu (ZOdv), saj podatke potrebuje za analizo preteklega poslovanja, identifikacijo morebitnih anomalij in organizacijo poslovanja prosilca v letu 2016. V primeru, da navedena zakonska podlaga ni ustrezna, pa je prosilec navedel, da pravico do spodaj navedenih informacij črpa na podlagi ZDIJZ. Prosilec je navedel, da skladno z Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi izvajalci javne službe (komunalna podjetja) zbirajo oz. prevzemajo odpadno električno in elektronsko opremo ter jo nadalje oddajo posameznim shemam nosilcev skupnega načrta za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). Prosilec torej zahteva za vsako posamezno leto 2013, 2014 in 2015 podatke o:1) količinah OEEO, ki so jo izvajalci javnih služb prevzeli (zbrali) in sicer ločeno za vsakega posameznega izvajalca javne službe in2) količinah OEEO, ki so jo izvajalci javnih služb nadalje oddali posamezni shemi, in sicer:a) ločeno za vsakega posameznega izvajalca javne službe po posamezni shemi,b) skupno količino vseh izvajalcev javnih služb po posamezni shemi.Prosilec je v zaključku navedel, da se želi s podatki seznaniti v elektronski obliki na zgoščenki, poslani na naslov pooblaščenca.Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0900-28/2016-3 z dne 24. 5. 2016, in sicer je v 1. točki zahtevo za dostop do informacij oz. podatkov o količinah odpadne električne in elektronske opreme, ki so jih izvajalci javnih služb v letih 2013, 2014 in 2015 prevzeli (oz. zbrali) ter oddali v ravnanje posameznim izvajalcem skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, in sicer posamezno ali skupno, na podlagi 10. člena ZOdv, zavrnil. Zahtevo za dostop do informacij oz. podatkov o količinah odpadne električne in elektronske opreme, ki so jih izvajalci javnih služb v letih 2013, 2014 in 2015 prevzeli (zbrali) ter oddali posameznim izvajalcem skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, in sicer posamezno in skupaj, kot informacije javnega značaja, je organ v 2. točki izreka prav tako zavrnil.Organ je 1. točko obrazložil z navedbo, da je stališče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialnopravna podlaga za »generalno« pridobivanje osebnih podatkov, napačna, in da je strogo omejena na pridobivanje relevantnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Navedbe prosilca, zaradi katerih potrebuje podatke, se ne nanašajo na izvedbo konkretnega procesnega dejanja v konkretni sodni ali upravni zadevi, zato zahteva na podlagi 10. člena ZOdv ni utemeljena in se zavrne.Organ je v zvezi z 2. točko pojasnil, da podatke o ravnanju z OEEO pridobiva na podlagi letnih poročil. 30. člen Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (stara Uredba) je določal, da so letna poročila dolžni posredovati proizvajalec, pridobitelj in končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja, izvajalec javne službe in nosilec izvajanja skupnega načrta ravnanja z OEEO. Na podlagi 33. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (nova Uredba) sta poročila dolžna pošiljati proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka 17. člena in nosilec skupnega načrta. Del teh poročil so tudi podatki o letni količini OEEO, zbrani od distributerjev, izvajalcev javne službe in končnih uporabnikov po razredih oz. podrazredih EEO, izraženi v kg. Letna poročila se uporabijo, med drugim, za določitev deležev in ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti proizvajalcev, na tej podlagi pa se nosilci obveznosti tudi dogovarjajo o finančni izravnavi obveznosti z drugimi proizvajalci ali nosilci skupnih načrtov. Za podatke iz obdobja, ki je predmet zahteve, so veljale določbe stare Uredbe. Organ je pojasnil, da prejema le letna poročila nosilcev skupnih načrtov ravnanja z OEEO, medtem ko so izvajalci javnih služb poročila za leta 2013, 2014 in 2015 posredovali Ministrstvu za okolje in prostor, do katerih pa organ nima dostopa. Iz letnih poročil nosilcev skupnih načrtov, ko so izdelana, je mogoče povzeti le podatek o skupni količini OEEO, ki jo je posamezni nosilec skupnih načrtov prevzel od izvajalcev javnih služb v celoti (gre torej za podatke iz 2b. točke zahteve prosilca). Organu podatki iz 1. in 2a. točke zahteve prosilca niso dosegljivi. Teh podatkov nima, zato je mnenja, da jih prosilcu tudi ni dolžan posredovati. To je tudi razlog za zavrnitev zahteve v delu, ki se nanaša na 1. in 2a. točko.V zvezi z 2b. točko zahteve prosilca je organ pojasnil, da je iz letnih poročil nosilcev skupnih načrtov mogoče povzeti skupno količino OEEO, ki jih je posamezni nosilec prevzel od vseh (v poročilu neimenovanih) izvajalcev javnih služb. To sicer ni nujno podatek iz 2b. točke zahteve prosilca, je pa najboljši približek. V primeru, da bi izvajalci javnih služb vso zbrano OEEO oddali enemu od nosilcev skupnih načrtov, bi se podatek iz poročil ujemal z zahtevanim podatkom. Do dneva izdaje odločbe je organ za leto 2015 prejel letna poročila štirih nosilcev skupnih načrtov. Dva izmed njih sta svoji letni poročili opredelili kot poslovno skrivnost. Podobno velja za leti 2013 in 2014. Organ je ugotovil, da so razlogi, zaradi katerih sta dve od štirih družb svoji letni poročili opredelili kot poslovno skrivnost takšni, da je organ isto stopnjo varstva dolžan zagotoviti tudi podatkom iz poročil preostalih družb. Drugi odstavek 40. člena ZGD-1 namreč narekuje, da morajo podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Organ se je v zaključku opredelil še do tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ zatrjuje, da zahtevane informacije niso podatki o odpadkih, pač pa podatki, ki odražajo poslovna razmerja oseb, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je mogoče razumeti le v povezavi z ZVO-1, na katerega se ZDIJZ tudi izrecno sklicuje. Za okoljske podatke, v smislu 110. člena ZVO-1 je po mnenju organa ključno, da posameznikom zagotavljajo temeljne informacije o kakovosti okolja, v katerem živijo, vse to z namenom, da bi lahko s sodelovanjem v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov ter izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, učinkovito zaščitili svojo ustavno pravico. Ločnico med okoljskimi podatki, ki jih je treba posredovati, ter podatki, ki smejo biti predmet varovanja poslovne skrivnosti in ki niso okoljski podatki, je po mnenju organa prav namen, zaradi katerega prosilec podatke pridobiva. Podatki iz 2b. točke zahteve prosilca očitno ne služijo informiranosti javnosti o stanju okolje, torej ne gre za okoljske podatke, pa čeprav se nanašajo na količine odpadkov. Iz navedenega razloga je organ zavrnil zahtevo tudi v tem delu. Prosilec je v pritožbi z dne 9. 6. 2016 navedel, da se pritožuje zoper 2. točko odločbe iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi na način, da je prvostopenjski organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije, oz. podredno, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Razlogi, zaradi katerih je organ zavrnil posredovanje podatkov, so po navedbah prosilca v celoti neutemeljeni. Glede zavrnitve zahteve v 1. in 2a. točki, je prosilec navedel, da je ARSO organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Naloge organa se torej nanašajo tudi na upravljanje upravnih in drugih strokovnih nalog ravnanja z odpadki, razen radioaktivnih odpadkov. Glede na to, da organ sodi v okviru Ministrstva za okolje in prostor, v okviru katerega opravlja upravne in strokovne naloge ravnanja z odpadki, se organ ne more sklicevati na to, da podatkov nima. Ministrstvo morda res pridobiva podatke neposredno od izvajalcev javnih služb, vendar te podatke obdeluje organ, saj to sodi v njegov delokrog nalog. Če organ obdeluje podatke, ki so jih na ministrstvo posredovali nosilci načrtov, kar organ izrecno priznava, si ni mogoče zamisliti razumnega razloga, zakaj ne obdeluje tudi podatkov, ki so jih na ministrstvo poslali izvajalci javnih služb. Organ torej trdi, da eno kategorijo podatkov, ki jih v skladu z Uredbo zbira ministrstvo, ima, druge kategorije podatkov, ki jih prav tako zbira ministrstvo, pa nima. V obeh primerih pa gre za podatke, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, za kar je pristojen organ sam. Prav tako pa je ARSO organ v sestavi ministrstva, torej je sestavni del ministrstva. Tudi če drži teza, da organ teh podatkov nima, bi vsekakor moral te podatke pridobiti od ministrstva ali pa bi moral vlogo odstopiti ministrstvu.Glede zavrnitve zahteve iz 2b. točke prosilec pojasnjuje, da narava poročila o prevzetih količinah ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Prav tako je neutemeljeno, da je organ poročila vseh štel za poslovno skrivnost, čeprav so ta poročila označili kot poslovno skrivnost le nekateri zavezanci. Prosilec meni, da ZDIJZ organu ne daje pravice, da sam odloča o tem, ali je posamezni podatek poslovna skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, temveč kot poslovno skrivnost upošteva le podatke, ki so jih družbe same opredelile kot poslovno skrivnost. Če podatki niso opredeljeni kot poslovna skrivnost, organu ni prepuščeno prosto polje presoje, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost in kateri ne. Glede na navedeno bi organ moral posredovati vsaj podatke iz poročil, ki niso označena kot poslovna skrivnost. Prav tako pa bi moral posredovati podatke tudi iz poročil, ki so označena kot poslovna skrivnost, saj imajo zahtevani podatki status absolutno javnih informacij javnega značaja. Gre namreč za podatke glede odpadkov, kot to določa druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da je organ le pavšalno navedel, zakaj v konkretnem primeru ne gre za okoljske podatke. Dejstvo je, da tako stara, kot nova Uredba OEEO šteje za odpadek, torej bi organ moral te podatke posredovati kot absolutno javne. Prosilec navaja, da ima javnost pravico vedeti, koliko odpadkov je prevzel posamezni nosilec skupnih načrtov in od katerih izvajalcev javnih služb. Brez tega podatka namreč ne more preveriti, ali je posamezni nosilec načrta prevzel od posameznega izvajalca javne službe celotno količino OEEO, kot je navedena v predloženih poročilih. Sam namen, za katerega bo prosilec porabil podatke, je povsem brezpredmeten, saj gre za absolutno javne podatke, namena pa v skladu z ZDIJZ tudi ni treba razkrivati. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0900-28/2016-5 z dne 17. 6. 2016 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe se je organ dodatno opredelil do pritožbenih navedb in pojasnil, da ne more komentirati pritožnikovega dvoma v resničnost navedb, da podatkov iz poročil izvajalcev javnih služb nima. Prav tako se ne opredeljuje do mnenja pritožnika o smiselnosti in zakonitosti ureditve, po kateri izvajalci javnih služb letna poročila pošiljajo Ministrstvo za okolje in prostor. Kot neutemeljene šteje pritožbene trditve, da bi si moral organ, da bi ugodil zahtevi, podatke pridobiti od ministrstva. Te trditve ZDIJZ namreč ne podpira. V zvezi s pritožbo, ki se navezuje na 2b. točko zahteve, organ najprej pojasnjuje, da so vir zahtevanih podatkov letna poročila nosilcev skupnih načrtov in ne izvajalcev javnih služb, kar navaja pritožnik, in za katera je organ že navedel, da do njih nima dostopa. Družbi, ki sta uveljavljali poslovno skrivnost, tako nista izvajalki javne službe, ampak sta nosilki skupnih načrtov. Organ še dodaja, da je pritožnik zahteval podatke, ki bi jih organ pridobil z analizo in obdelavo podatkov iz letnih poročil nosilcev skupnih načrtov. Če bi pritožnik zahteval kopije letnih poročil, bi organ s predhodnim brisanjem podatkov, ki razkrivajo poslovne odnose nosilcev letnih poročil, prosilcu te tudi posredoval. Vendar se je zahteva prosilca glasila na količine OEEO od posameznih izvajalcev javnih služb. Podatki o poslovnih odnosih konkurentov prosilca smejo biti, po mnenju organa, predmet varstva poslovne skrivnosti. Organ je IP posredoval tudi vse dokumente, ki so predmet odločanja v pritožbenem postopkuPritožba ni utemeljena.IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na tem mestu pojasnjuje, da ni pristojen za presojanje odločbe v njeni 1. točki, ki je bila izdana na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o odvetništvu, zato tega dela odločbe ni vzel v presojo. Tudi iz same pritožbe izhaja, da se ta nanaša na 2. točko izreka odločbe, ki je bila izdana na podlagi 22. člena ZDIJZ.Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;2. organ mora z njo razpolagati;3. nahajati se mora v materializirani obliki.Glede količin OEEO, ki so jih prevzeli (zbrali) posamezni izvajalci javnih služb in količinah OEEO, ki so jih posamezni izvajalci javnih služb oddali posameznim nosilcem skupnih načrtov ravnanja z OEEOIP ugotavlja, da se navedeni del izpodbijane odločbe nanaša na zahtevo prosilca iz 1. in 2.a točke. Organ je v odločbi pojasnil, da zahtevane informacije izhajajo iz letnih poročil izvajalcev javnih služb. Ta poročila so izvajalci javnih služb dolžni posredovati Ministrstvu za okolje in prostor, organ pa do njih nima dostopa. Prosilec v pritožbi zatrjuje, da zbiranje in urejanje podatkov o ravnanju z odpadki sodi v delokrog organa, zaradi česar meni, da organ zahtevane podatke obdeluje, torej z njimi tudi razpolaga. Hkrati navaja, da v primeru, da z njimi ne razpolaga, jih je dolžan pridobiti od Ministrstva, saj je ARSO, kot organ v sestavi, sestavni del ministrstva.V obravnavanem primeru je torej sporno vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali se te nahajajo v materializirani obliki.Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga s poročili izvajalcev javnih služb, iz katerih izhajajo zahtevani podatki. Organ je pojasnil, da so izvajalci javnih služb dolžni poročila za leta 2013, 2014 in 2015 posredovati Ministrstvu za okolje in prostor, do teh poročil pa organ nima dostopa. Prosilec v svoji pritožbi ni navedel nobenih takšnih dejstev, ki bi vzbudila dvom v resničnost navedb organa, zgolj citiranje zakonske ureditve glede splošnih pristojnosti organa, pa ne predstavlja takšnega argumenta, zaradi katerega bi IP menil, da organ določene dokumente, s katerimi sicer razpolaga, prikriva in jih namenoma ne želi posredovati prosilcu. Dodaten razlog, ki je IP prepričal v to, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je tudi dejstvo, da je organ brez zadržkov navedel, s katerimi poročili sicer razpolaga in tudi navedel organ, ki razpolaga z zahtevanimi informacijami. Organ bi lahko v delu, ki se nanaša na informacije, s katerimi razpolaga drug organ, zahtevo temu organu odstopil v reševanje, vendar dejstva, da tega ni storil, IP v pritožbenem postopku ne more sanirati in organu ne more naložiti, naj zahtevo odstopi v reševanje za to pristojnemu organu. Slednje pa ne pomeni, da prosilec sam ne more pri drugem organu vložiti nove zahteve za dostop do informacij javnega značaja in zahtevati informacije, ki ga zanimajo (npr. od Ministrstva za okolje in prostor).Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.IP na tem mestu tudi opozarja, da sta ARSO in MOP dva samostojna zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, da organa nimata skupne uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar vsak organ lahko odloča zgolj o tistih dokumentih, s katerimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki pri tem organu, in ni dolžan od drugega organa pridobivati dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Dejstvo, da je ARSO organ v sestavi MOP v konkretnem primeru ne pomeni, da je organ dolžan odločati tudi o dokumentih, s katerimi razpolaga MOP. Tak argument prosilca bi bilo mogoče upoštevati le v primeru, da bi o vseh dokumentih organa in ministrstva odločala le ena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja.IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da informacije iz 1. in 2.a točke zahteve prosilca, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.Glede količin OEEO, ki jih izvajalci javne službe skupaj oddajo posameznim nosilcem skupnega načrtaIP ugotavlja, da se navedeni del izpodbijane odločbe nanaša na zahtevo prosilca iz 2.b točke. Organ je v odločbi pojasnil, da je zahtevane informacije mogoče povzeti iz letnih poročil nosilcev skupnih načrtov, vendar tak podatek ne bi bil nujno podatek iz 2.b točke zahteve prosilca, bi bil pa najboljši približek zahtevanih informacij. Iz navedb organa iz dopisa št. 0900-28/2016-5 z dne 17. 6. 2016 je tudi mogoče ugotoviti, da bi organ do zahtevanih podatkov prišel šele z analizo in obdelavo podatkov iz letnih poročil nosilcev skupnih načrtov. Po navedbah organa so nekatera letna poročila nosilcev skupnih načrtov označena kot poslovna skrivnost, zaradi česar je organ vsa poročila obravnaval kot poslovno skrivnost nosilcev skupnih načrtov. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da navedena poročila ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj vsebujejo absolutno javne informacije javnega značaja, prav tako pa organ ne more poslovne skrivnosti razširiti tudi na tista poročila, ki niso označena kot poslovna skrivnost.IP v konkretnem primeru ugotavlja, da bi organ v postopku na prvi stopnji praviloma moral nosilce skupnih načrtov, katerih poročila je presojal, pozvati v postopek kot stranske udeležence in jim dati možnost, da sami zastopajo svoje pravice in interese v postopku ter da se izrečejo glede vprašanja poslovne skrivnosti. Ne glede na to, da organ tega ni storil, pa IP ugotavlja, da navedeno za odločitev glede zahtevanih podatkov ni relevantno. Dejstvo je, da prosilec ni zahteval poročil nosilcev skupnih načrtov, temveč je zahteval podatke o količinah OEEO, ki pa bi jih organ moral iz navedenih poročil šele razbrati z analizo in obdelavo podatkov. Kot je IP že navedel, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Posledično IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga, prav tako organu ne more naložiti, da naj poročila analizira in pripravi informacije, ki bi jih želel izvedeti prosilec. Organ je dolžan presojati konkretne dokumente, s katerimi že razpolaga in iz katerih izhajajo zahtevane informacije, tak dokument pa, v danem primeru ne obstaja, saj bi bil šele rezultat dodatnih analiz in vsebinske presoje organa. Tudi v primeru, če bi IP ugotovil (pa tega sploh ni presojal), da so poročila nosilcev skupnih načrtov prosto dostopna informacija javnega značaja, v pritožbenem postopku organu ne more naložiti, da iz navedenih poročil izlušči in pripravi informacije za prosilca. IP lahko v pritožbenem postopku presoja le že obstoječe dokumente, s katerimi organ že razpolaga. IP tako ugotavlja, da informacija, s katero se želi seznaniti prosilec, pri organu v času odločanja, ne obstaja. Ker dokumenti, ki obstajajo, niso bili predmet zahteve prosilca, so pritožbene navedbe prosilca v tem delu za konkretni postopek irelevantne. IP tako ni presojal, ali je izpolnjen kriterij izjeme poslovne skrivnosti in niti, ali gre za podatke iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da informacije iz 2.b točke zahteve prosilca pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Izrek v odločbi prve stopnje je v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zaradi česar je IP v odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. IP je glede navedb prosilca, da je organ dolžan povrniti vse pritožbene stroške prosilca, ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena. V skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,svetovalka Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka