Prosilec - Generalni sekretariat Vlade RS
+ -Številka: 090-127/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala seznam podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji, objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997. Organ je njuno zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni izkazal, da je očitno, da bi z razkritjem nastala občutna škoda prizadetim poslovnim subjektom, s čimer niso izpolnjeni zakonski kriteriji po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Posledično je IP pritožbi prosilcev ugodil in organu naložil razkritje zahtevanega seznama.
ODLOČBA:Številka: 090-127/2016/7Datum: 9. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………………..(v nadaljevanju: prosilca), z dne 13. 6. 2016, zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade RS, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 09001-18/2016/4 z dne 27. 5. 2016 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:
- Pritožbi prosilcev z dne 13. 6. 2016 se ugodi in se odločba Generalnega sekretariata Vlade RS, št. 0900-1/18/2016/4 z dne 27. 5. 2016 odpravi ter se odloči: “Organ je dolžan prosilcema v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopije posredovati seznam podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji, objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997, in sicer na način, da jima iz dokumenta »Rezultati ankete podatkov poslanih do 8. 12. 97 – dokončni podatki«, Obrazci št. 1 do 4, posreduje podatke iz kolon »Zap. št.«, »Mat. štev.« in »Naziv«.
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta na organ dne 21. 4. 2016 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Navedla sta, da je Vlada RS na 31. seji 9. oktobra 1997 sprejela Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji (Uradni list RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997). V 5. členu tega sklepa je določeno, da pravne osebe pošiljajo prijave na Gospodarsko zbornico Slovenije, ki daje tudi vsa pojasnila za prijavo terjatev oziroma obveznosti, skladno s tem sklepom, in še, da pravne osebe prijavljajo terjatve in obveznosti po vrednosti na dan 31. 12. 1991 in 31. 12. 1996. GZS je prosilca napotila na Vlado RS, kar je razvidno iz dopisa, ki ga prosilca prilagata. Prosilca od organa zahtevata seznam podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na navedeni Sklep Vlade RS.Organ je dne 27. 5. 2016 izdal odločbo št. 09001-18/2016/4 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilcev za posredovanje seznama podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji (Uradni list RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997), zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je po pregledu dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga, ugotovil, da razpolaga z dokumentom Gospodarske zbornice Slovenije z dne 8. 1. 1998, ki je označen s stopnjo ZAUPNO. Organ je, v skladu s 143. členom ZUP, Gospodarsko zbornico Slovenije (dalje GZS) povabil k stranski udeležbi v postopku. V postopku je GZS stransko udeležbo priglasila in navedla, da je izvajala Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji. Glede na določbe tega sklepa GZS meni, da ima zahtevani seznam naravo poslovne skrivnosti v skladu z drugim odstavkom 39. členom ZGD-1. Ta določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Ker gre po mnenju GZS za tovrstne podatke, je bil seznam s strani GZS označen z oznako zaupno. Glede na navedeno je organ ugotovil, da zahtevani seznam predstavlja poslovno skrivnost, zato je zahtevo prosilcev, na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.Zoper tako odločitev sta prosilca dne 13. 6. 2016 vložila pritožbo. Navajata, da reševanje zadevne problematike v zvezi z nasledstvom SFRJ ne more in ne sme biti tajno, saj zadeva materialne interese skupnosti in lastnino, tako javno, državno in zasebno, pravnih subjektov v navedenem seznamu. Po mnenju prosilcev organ s preprečevanjem dostopa do zahtevanih informacij v nasprotju z ustavnimi določbami nepooblaščeno posega v pravico do zasebne lastnine in pravico do svobodnega razpolaganja z njo. Zato ponovno zahtevata dostop do želenih informacij.Pritožbo prosilca je organ dne 17. 6. 2016 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno in pravočasno.Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 13. 7. 2016 pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je nastal zapisnik št. 090-127/2016/3. Organ je IP na ogledu pojasnil, da je Vlada RS s seznamom razpolagala iz razloga, ker se je pripravljalo poročilo o slovenskem premoženju na Hrvaškem, ki pa ga Vlada RS formalno ni obravnavala oz. organ o tem nima podatkov. Organ prav tako nima informacij, kaj se je nadalje dogajalo s terjatvami/obveznostmi podjetij, ki so na zahtevanem seznamu. Kot izhaja iz predloga sklepa o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v RS do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, BIH in Makedoniji, št. 929-32/95 z dne 2. 10. 1997, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, je bil namen tega sklepa ugotoviti, koliko sredstev, ne glede na njihovo obliko, slovenskih pravnih oseb je še »zamrznjenih« v navedenih državah. Organ je IP izročil fotokopijo predloga predmetnega sklepa z obrazložitvijo in druge priloge, ki se nanašajo na navedeno tematiko. Organ je še pojasnil, da se je vprašanje premoženjsko – pravnih razmerij z Republiko Hrvaško uredilo v okviru meddržavnega sporazuma (Zakon o ratifikaciji sporazuma o vprašanjih nasledstva), po vedenju organa pa je bilo vprašanje terjatev pravnih oseb vključeno v prilogo G (zasebno premoženje in pridobljene pravice).Pritožba je utemeljena.IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP je primarno ugotovil, da informacije, ki zanimajo prosilca, izhajajo iz seznama podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997, in sicer gre za dokument z naslovom »Rezultati ankete podatkov poslanih do 8. 12. 97 – dokončni podatki«, ki ga sestavljajo 4 obrazci (od št. 1 do 4). V konkretnem dokumentu se na zahtevo prosilcev nanaša kolona »Naziv«, preostali podatki pa niso predmet zahteve prosilcev in posledično se IP do njih ni opredeljeval. V obravnavanem primeru torej ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da te spadajo v njegovo delovno področje. Nesporno je tudi, da je organ predmetni seznam pridobil v okviru izvajanja svojih javnopravnih nalog (v okviru gradiv, ki so bila pripravljena za obravnavo na Vladi RS). Zahtevani dokument posledično izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ker je organ zahtevo prosilcev zavrnil iz razloga varstva poslovne skrivnosti, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je zatrjevana izjema podana oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zahtevo prosilca zavrne, če se ta nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.Poslovna skrivnost je urejena v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1).IP ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, torej po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Zahtevane podatke naj bi kot poslovno skrivnost določila Gospodarska zbornica Slovenije, pri čemer pa iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna škoda bi nastala z razkritjem teh podatkov in da je očitno, da bi bila škoda občutna. Ob tem velja opozoriti, da je po ustaljeni praksi IP (na primer odločbi IP št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega in oziroma ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu skopa, je IP sam vpogledal v zahtevane podatke in ugotovil, da njihovo razkritje ne bi moglo povzročiti občutne škode, predvsem pa nastanek takšne škode ni očiten. Glede na časovno oddaljenost dogodkov (gre za seznam z dne 8. 12.1997) in vsebino zahtevanih podatkov (samo seznam podjetij, brez višine in vrste obveznosti in brez podatka o nasprotni stranki) namreč ni mogoče slediti stališču, da bi ti podatki lahko kakorkoli vplivali na tržni položaj subjektov, ki so na seznamu. Namen instituta varstva poslovne skrivnosti po drugem dostavku 39. člena ZGD-1 pa je ravno v tem, da se zavaruje konkurenčni položaj gospodarskih subjektov na trgu. Za izpolnjenost objektivnega kriterija poslovne skrivnosti mora biti potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že prej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja njegovo poslovno skrivnost.
Ker Gospodarska zbornica Slovenije, in posledično organ v izpodbijani odločbi, te škode v postopku ni izkazal, po uradni dolžnosti pa je, glede na vsebino in časovno veljavnost zahtevanih podatkov, ni ugotovil niti IP, je treba zaključiti, da zatrjevana izjema varstva poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni podana. Izhajajoč iz tega je IP ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, izpodbijano odločbo pa je treba, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpraviti. Kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, mora organ prosilcema posredovati seznam podjetij oziroma pravnih oseb, ki so se odzvale na Sklep o načinu in pogojih za prijavo terjatev in obveznosti, ki jih imajo nekatere pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji do dolžnikov in upnikov s sedežem v Republiki Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Republiki Makedoniji, objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/1997 z dne 17. 10. 1997, in sicer na način, da jima iz dokumenta »Rezultati ankete podatkov poslanih do 8. 12. 97 – dokončni podatki«, Obrazci št. 1 do 4, posreduje podatke iz kolon »Zap. št.«, »Mat. štev.« in »Naziv« (to so namreč podatki, ki sta jih zahtevala).Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodil: |
|
| |
| mag. Kristina Kotnik Šumah namestnica informacijske pooblaščenke |
|
| |
|
|
|
| |
| Informacijski pooblaščenec: |
| ||
| Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka |
| ||