+-Datum: 20.07.2016 Številka: 090-126/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo, Osebni podatek POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do fotokopije projektne gradbene dokumentacije (PGD) za pridobitev gradbenega dovoljenja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba utemeljena in je prosilec upravičen do fotokopij PGD, ker je organ v zvezi z zahtevano dokumentacijo izdal gradbeno dovoljenje. V tem primeru je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne določbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite. IP je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, zato je organu naložil, da jih pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekrije. IP je še ugotovil, da organ z dokumenti z oznako "Kopija enaka originalu" in navedbo, kdo je kopijo izdelal, ne razpolaga, organ pa na podlagi določb ZDIJZ fotokopij ni dolžan posebej opremiti s pečatom organa oz. potrdi istovetnost kopije z izvirnikom in navedbo uradne osebe, ki je fotokopije pripravila.
ODLOČBA:Številka: 090-126/2016/5Datum: 21. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………, ki ga po pooblastilu zastopa …………………… (v nadaljevanjuprosilec),zoper odločbo Upravne enote Izola, Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola (v nadaljevanju organ), št. 021-150/2016, z dne 26. 5. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba organa št. 021-150/2016, z dne 26. 5. 2016 odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij projektne dokumentacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-21/2011 ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije projektne gradbene dokumentacije (PGD) za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 351-21/2010:
I. rdeča mapa:0 - vodilna mapa, projekt 5/2009, Izola, november 2009, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na 0.1 naslovni strani;- naslov stanovanjske hiše na 4. strani;- imena in priimke lastnikov parcel (fizičnih oseb), na katere sega območje za določitev strank, v tabeli na 5. strani;- naslov sosednje stavbe v točki C.1 Opis obstoječega stanja dokumentacije in objektov, Tekstualni del;- imena in priimke lastnikov nepremičnin in/ali sosedov (fizičnih oseb) v poglavju E.1 Izračun in prikaz vplivnega območja stavbe in parkirnih mest, Tekstualni del;- ime, priimek in naslov naslovnika ter naslov vrste obstoječega objekta v točki 2. Lokacijske informacije št. 3501-700/2008 z dne 11. 11. 2008;- ime, priimek in naslov naročnika geodetskega načrta na Certifikatu geodetskega načrta št. 47-006/009 z dne 11. 5. 2009;- ime, priimek in naslov investitorja, naslov objekta ter ime in priimek osebe, ki je risala načrt, na Geodetskem posnetku za projekt št. 47-006/009, januar 2009, dopolnjeno maj 2009;- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 1, november 2009;- imena in priimke lastnikov nepremičnin in/ali sosedov (fizičnih oseb) na dokumentu Prikaz območja za določitev strank v postopku;- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 2, november 2009 in - naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 3, april 2010; 0.10 Elaborati in izkazi, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na začetni strani elaborata Zasnova požarne varnosti, št. projekta 5/2009, november 2009;- naslov sosednje stavbe (5 krat) v elaboratu Zasnova požarne varnosti, št. projekta 5/2009, november 2009;- ime, priimek in naslov investitorjev na 2. strani Elaborata gradbene fizike – toplotne zaščite;- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na začetni strani Elaborata zvočne zaščite objekta;- naslov objekta/stavbe ter ime in priimek investitorjev na začetni strani Izkaza požarne varnosti stavbe;- ime, priimek, ulico, naselje in kraj investitorjev na 1. strani Izkaza toplotnih karakteristik stavbe in- ime, priimek in naslov investitorjev ter ulico, naselje in kraj na začetni strani Izkaza energijskih karakteristik prezračevanja stavbe;0.11 Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov strank (naslovnika) ter ime, priimek in izobrazbo izdelovalca predloga Atelier Stepanov v uvodu Soglasja Občine Izola št. 352-11-16/01/SB z dne 26. 3. 2001;- ime, priimek in naslov strank v uvodu, izreku, obrazložitvi in rubriki "Vročiti s povratnico" na Soglasju k posegu v varovalni pas občinske ceste, Občina Izola, št. 371-152/2007-2 z dne 21. 3. 2007;- ime, priimek in naslov investitorja v uvodu Soglasja k lokaciji, Rižanski vodovod Koper d.o.o., št. SO-01/185-1-VS-kn z dne 6. 4. 2001;- ime, priimek in naslov uporabnika v uvod, izreku in obrazložitvi, navedbo lokacije stanovanjske hiše v izreku in obrazložitvi ter ime, priimek in podpis osebe, ki je vodila postopek izdaje soglasja Elektra Primorska na Soglasju za priključitev št. 517748, z dne 5. 12. 2007, Soglasju za priključitev št. 517747, z dne 5. 12. 2007 in Soglasju za priključitev št. 515842, z dne 8. 5. 2007;- ime, priimek in naslov stranke (naslovnika), naslov objekta ter ime, priimek in podpis vodje sektorja za ravnanje z fekalnimi in meteornimi odpadki na Soglasju k lokaciji za enotno gradbeno dovoljenje št. 53-2/2002 z dne 12. 3. 2003, Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. in- ime, priimek in naslov naslovnika in investitorjev ter naslov objekta na Soglasju Telekoma Slovenije, PE Koper, št. 23100-103/2001-02 z dne 19. 3. 2001.II. siva mapa:0/1 - Vodilna mapa - dodatek št. 1, september 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na 0.1 naslovni strani;- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 3A, april 2010 in- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 1A, november 2009;0.11 Kopije naknadno pridobljenih pogojev in soglasij, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov strank/investitorjev v uvodu, izreku, obrazložitvi in pod "Vročiti" ter naslov nepremičnine v uvodu, izreku in obrazložitvi Kulturnovarstvenih pogojev št. P/V-617/1-11 z dne 4. 4. 2011, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;- ime, priimek in naslov strank ter pooblaščenca v uvodu, izreku, obrazložitvi in pod "Vročiti" ter naslov objekta stanovanjske hiše v uvodu, izreku in obrazložitvi Soglasja Občine Izola, št. 371-23/2011 z dne 2. 2. 2011 in- ime, priimek in naslov strank/investitorjev v uvodu, izreku, obrazložitvi in pod "Vročiti" ter naslov nepremičnine v uvodu, izreku in obrazložitvi Kulturnovarstvenega soglasja št. S/III-1611/1-2011 z dne 26. 7. 2011, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.III. vijolična mapa:0/1 - Vodilna mapa - dodatek št. 2, junij 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na 0.1 naslovni strani in- naslov objekta ter ime in priimek investitorjev na Geodetskem posnetku za projekt št. 5/2009, štev. lista 1A/2, junij 2012;0.10 Elaborati in izkazi, dopolnitev junij 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov strank v uvodu, ime in priimek lastnikov parc. št. 4772 v obrazložitvi, imena, priimke in naslove strank, ki so kot stranke sodelovale v postopku v obrazložitvi ter ime, priimek in naslov fizičnih oseb pod "Vročiti" na Sklepu in odločbi Območne geodetske uprave Koper, št. 02112-439/2012-3 z dne 23. 4. 2012;- ime, priimek in naslov naslovnikov pod "Poslati navadno" na Obvestilu Območne geodetske uprave Koper, št. 02112-439/2012-4 z dne 24. 5. 2012 in Obvestilu Območne geodetske uprave Koper, št. 02112-439/2012-5 z dne 24. 5. 2012;- ime in priimek investitorjev, naslov objekta ter ime in priimek osebe, ki je risala načrt na Geodetskem posnetku za projekt št. 47-006/009, junij 2012 in- ime, priimek in naslov naročnika geodetskega načrta na Certifikatu geodetskega načrta št. 47-006/009 z dne 12. 6. 2012;IV. temno rdeča mapa:1 Načrt arhitekture in 3/1 Načrt gradbene konstrukcije, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na 1 in 3/1 naslovni strani s ključnimi podatki o načrtu;- naslov sosednje stavbe v poglavju Lokacija, 4. Tehnično poročilo za gradnjo nadomestnega objekta;- ime, priimek in naslov investitorja ter ime, priimek in izobrazbo osebe, ki je posnela, na naslovni strani Posnetek obstoječega stanja, 5A Posnetek starega objekta iz leta 2001;- naslov stavbe naročnikov ter naslov sosednjega objekta v Statični presoji, 5B Načrt odstranjevalnih del (za star objekt);- naslov sosednje hiše na načrtu Obstoječe stanje, prerez A-A, 5B Načrt odstranjevalnih del (za star objekt) in- naslov objekta ter ime, priimek in naslov investitorjeva na 1. strani Statističnega izračuna;V. rumena mapa:1 Načrt arhitekture – dodatek št. 1, julij 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na 1 - naslovni strani s ključnimi podatki o načrtu in- naslov stanovanjske hiše v Tehničnem poročilu;VI. vijolična mapa:4 – Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. E-5/2008, november, 2008, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na začetni strani;- ime, priimek in naslov investitorjev ter naslov (kraj in hišna številka) objekta na Naslovni strani z osnovnimi podatki o načrtu;- priimek lastnika in naslov stanovanjske hiše na zadnji strani tekstualnega dela načrta;- ime, priimek in naslov investitorja ter naslov objekta na načrtih Elektroinštalacij, št. E-5/2008 mapa št. 4, listi št. 1. 2. in 3; VII. modra mapa.5 – Načrt strojne napeljave, št. 2536/08, z dne 17. 11. 2008, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:- ime, priimek in naslov investitorja na začetni strani in na 1. strani in- ime, priimek in naslov investitorja na načrtih projekta vodovodne napeljave št. 2536/08, november 2008, št. risbe 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7.
Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na dostop do uradno overjenih dokumentov s štampiljko "Kopija enaka originalu" ter v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 25. 4. 2016 na organ naslovil zahtevo za pridobitev fotokopij naslednjih informacij:- celotne dokumentacije vodenega postopka pridobitve gradbenega dovoljenja št. 351-21/2010/G-12/36 z dne 29. 6. 2012, pri čemer želi uradno overjeno dokumentacijo celotnega spisa, dokazil o izpolnjevanju pogojev za izdelavo elaborata požarne zasnove v primeru projektanta Tihomirja Stepanova, s.p. Izola ter popis spisa;- morebitnih dokumentov o stanju objektov na parcelni št. 4773/1, k.o. Cetore.Organ je prosilcu odgovoril z dopisom št. 021-27/2016-33 z dne 12. 5. 2016 in mu posredoval fotokopije dokumentacije iz zahtevanega spisa, ki se nanašajo na vlogo investitorja in odločitev organa, kjer je prosilec sodeloval kot stranka v postopku. Glede posredovanja fotokopij projektne dokumentacije je organ navedel, da mu fotokopij ne more posredovati, saj je ta informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Seznanitev s tako informacijo je možna zgolj z vpogledom. Glede zahteve po overitvi prejetih fotokopij pa je organ prosilca obvestil, da to uredi sam na Upravni enoti (ali notarju). Hkrati je prosilcu pojasnil, da mu odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter sodbe Upravnega sodišča RS v predmetni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja ni posredoval, ker prosilec v pritožbenem in tožbenem postopku ni bil stranka. Opozoril ga je, da lahko kopije teh odločitev pridobi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.Prosilec je dne 12. 5. 2016 vložil ponovno zahtevo, pri čemer se je skliceval na določila ZDIJZ. Iz zahteve je razvidno, da organ ni v celoti ugodil njegovi zahtevi in da želi overjene fotokopije projektno gradbene dokumentacije, saj prejeti dokumenti ne vsebujejo overovitve "Kopija je enaka originalu" in kdo je kopije izdelal. Organ je prosilcu z dopisom št. 021-27/2016-37 z dne 24. 5. 2016 posredoval še ostale dokumente iz zadeve, ki se je zaključila z izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-21/2010/G-12/36 z dne 29. 6. 2012, in sicer dokumente pod zaporednimi št. 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10 (priloga) in 11. Dokumente pod zaporednimi številkami 1, 8, 10 (brez priloge) in 12 pa je posredoval prosilcu že dne 12. 5. 2016. Nadalje je organ pojasnil, da je vse fotokopije izdelala uradna oseba, ki je vodila postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Prosilca je še obvestil, da bo o zahtevi glede overitve fotokopij dokumentacije in o zahtevi za posredovanje fotokopij projektne dokumentacije odločeno z odločbo.Z odločbo št. 021-150/2016 z dne 26. 5. 2016 je organ, na podlagi določb ZDIJZ, zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje overjenih fotokopij projektne dokumentacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-21/2010. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je projektna dokumentacija skladno z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP) zavarovana kot avtorsko delo, zato je lahko seznanitev z njo, skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, prosilcu dopuščena le na način, da se mu dovoli vpogled, ni pa je dovoljeno fotokopirati ali drugače razmnoževati. Nadalje je organ zavrnil zahtevo za dostop do dokumentov z oznako overovitve "Kopija je enaka originalu" in podatkom, kdo je izdelal kopije, ker je štampiljka "kopija enaka originalu" namenjena le evidentiranju fizičnih kopij dokumentov pri poslovanju organa, v izogib zamenjavi izvirnika in kopije. Organ se je v tem delu skliceval tudi na določbe Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) in Pravilnika o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 75/05, 86/06, 47/08 in 58/10). Prosilec je pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa in navedel, da mu organ ni posredoval fotokopij vseh zahtevanih dokumentov, ki so ključnega pomena in kažejo na nepravilnosti, ki povzročajo negativne posledice za njegov postopek. Prav tako se je opredelil do zavrnitve dostopa do overjenih fotokopij.Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, dne 15. 6. 2016 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dne 15. 7. 2016 posredoval še zahtevano projektno dokumentacijo. Pritožba je delno utemeljena.IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP uvodoma pojasnjuje, da je organ prvotno zahtevo prosilca obravnaval kot zahtevo za pregled in dostop do dokumentov po 82. členu ZUP kot stranki postopka in mu kot stranki postopka tudi posredoval fotokopije iz zahtevane zadeve za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker se je prosilec v ponovni zahtevi z dne 12. 5. 2016 izrecno skliceval tudi na določila ZDIJZ, je organ o zahtevi za dostop do fotokopij projektne dokumentacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-21/2010 ter o zahtevi za pridobitev overjenih fotokopij odločil na podlagi določb ZDIJZ in izdal izpodbijano odločbo. IP je ugotovil, da je organ v tem delu ravnal pravilno in pravilno vodil postopek po ZDIJZ, saj to izhaja tudi iz pritožbe prosilca. Prosilec je namreč, kljub napačnemu pravnemu pouku (da je pritožba dovoljena na Ministrstvo za okolje in prostor) vložil pritožbo pri IP, na že pripravljenem obrazcu za vložitev pritožbe zoper odločbo v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in se skliceval na določbe ZDIJZ. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in pritožbe prosilca je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali je organ pravilno in utemeljeno zavrnil dostop do fotokopij projektne dokumentacije iz razloga varstva avtorsko varovane pravice ter dostop do "uradno" overjenih fotokopij.Projektna dokumentacija v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot avtorsko varovano deloGlede na navedbe organa v odločbi, da zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, IP pojasnjuje, da iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled).V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Glede zahtevanih dokumentov IP ugotavlja, da ti nedvomno izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP.Vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. In sicer glede na določbo 9. člena ZASP avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja ter ljudske književne in umetniške stvaritve. Prevodi navedenih dokumentov so avtorskopravno varovani, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Namen te določbe je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje uporabe predpisov z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). Taka besedila so torej tudi gradbena dovoljenja, saj gre za upravne odločbe upravnih enot. Uradno besedilo pri tem predstavlja tako sama odločba, kot tudi vsi dokumenti oz. norme, ki so njene priloge oz. sestavni del. Id., str. 54; To velja tako v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila (skice in načrti, arhitekturni, urbanistični in kartografski načrti v zazidalnih načrtih in drugih prostorskih izvedbenih aktih itd.). Id., str. 55Glede na določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1), je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, sestavni del gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje. Ta predpis je Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08; v nadaljevanju Pravilnik). V 5. členu Pravilnika je določeno, da vsak projekt (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) po zaporedju sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo ter ustrezne načrte in predpisane elaborate glede na vrsto objekta.Gradbeno dovoljenje, kot upravna odločba, očitno vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Posledično vsi navedeni dokumenti predstavljajo s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo in so izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP. IP zaključuje in tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, sodba št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, da je treba projektno dokumentacijo, ki sicer pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila (uradne določbe – gradbenega ali uporabnega dovoljenja) in s tem za delo, ki po 2. točki prvega dostavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. To pomeni, da organi po ZDIJZ nimajo zakonske podlage za omejitev načina dostopa do teh listin, saj se taka omejitev po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ nanaša izključno na informacije, ki so predmet take zaščite. IP je ugotovil, da je organ dne 29. 6. 2012 izdal gradbeno dovoljenje št. 351-21/2010/G-12/36 za novo gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 4772, k.o. Cetore. Gradnja mora potekati v skladu s projektno dokumentacijo PGD, št. projekta 5/2009, november 2009, izdelano v projektivnem podjetju Atelier Stepanov s.p.. Projekt št. 5/2009 sestavljajo naslednji dokumenti, zloženi po mapah (IP bo uporabil navedbo map po barvah):I. rdeča mapa:- 0 - vodilna mapa, projekt 5/2009, Izola, november 2009;- 0.10 Elaborati in izkazi;- 0.11 Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitevII. siva mapa:- 0/1 - Vodilna mapa - dodatek št. 1, september 2011;- 0.11 Kopije naknadno pridobljenih pogojev in soglasij; III. vijolična mapa:- 0/1 - Vodilna mapa - dodatek št. 2, junij 2012;- 0.10 Elaborati in izkazi, dopolnitev junij 2012;IV. temno rdeča mapa:- 1 Načrt arhitekture in 3/1 Načrt gradbene konstrukcije;V. rumena mapa:- 1 Načrt arhitekture – dodatek št. 1, julij 2011;VI. vijolična mapa:- 4 – Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. E-5/2008, november, 2008;VII. modra mapa.- 5 – Načrt strojne napeljave, št. 2536/08, z dne 17. 11. 2008;Kot navedeno, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo, ki je zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, tako, da se mu jo da (le) na vpogled. Prosilec je v konkretnem primeru torej upravičen tudi do fotokopij zahtevane dokumentacije.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov[1]. IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:- imena, priimke in podpise samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, posameznik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe;- imena, priimke in podpise zastopnikov gospodarskih družb, za razkritje katerih obstaja pravna podlaga že v Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/2005-UPB1, s spremembami in dopolnitvami) in Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami);- imena, priimke in podpise javnih uslužbencev in funkcionarjev (zaposlenih na Občini Izola, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Geodetski upravi RS, Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo) - pravna podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;- imena, priimke in podpise odgovornega vodje projekta in odgovornih projektantov; IP na tem mestu poudarja, da je področje gradnje objektov v javnem interesu, ker izdaja gradbenega dovoljenja pomeni poseg v okolje in prostor, zato je tudi regulirano z javnopravnimi predpisi. V konkretnem primeru je treba upoštevati določila ZGO-1[2], ki določajo pogoje za odgovornega projektanta in odgovornega vodjo projekta. Vsak odgovorni projektant za svojo stroko (arhitektura, prostorsko načrtovanje, krajinska arhitektura, gradbeni načrti – npr. statika, načrti električnih inštalacij in električne opreme, načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, načrti telekomunikacij, tehnološki načrti, načrti izkopov, geodetski načrti, itd.) odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati (47. člen ZGO-1). S podpisom in enotnim žigom odgovorni projektant jamči, da je načrt izdelan tako, da bo gradnja zanesljiva. Odgovorni vodja projekta pa je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom. Tudi pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, mora, v skladu z 2. točko prvega dostavka 66. člena ZGO-1 preveriti, kdo je odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta ter ali izpolnjujeta vse z zakonom predpisane pogoje za projektanta in odgovornega projektanta. Iz navedenega izhaja, da lahko inženirske storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Na podlagi 124. člena ZGO-1 in 32. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/05 in 108/09 – ZGO-1C) je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodita Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni projektant ter odgovorni vodja projekta, niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS in ZAPS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v imenik pri IZS ali ZAPS in ugotovil, da so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani (ali so bili v času izdelave načrtov) v imenik. Ker so odgovorni projektanti (za različna področja) ter odgovorni vodja projekta v zahtevanih dokumentih navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma povedano drugače ime, priimek, izobrazba ter identifikacijska številka pooblaščenega inženirja so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja.Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:- ime, priimek in naslov investitorjev, ki hkrati nastopata tudi kot naročnika načrtov ali lastnika nepremičnine;- imena, priimki in naslovi drugih naročnikov načrtov; - imena, priimki in naslovi fizičnih oseb, kot lastnikov in/ali upravljavcev zemljišč;- ime, priimek in podpis fizične osebe, ki je pripravila načrt/posnetek in ni odgovorni projektant in vpisan v imenik pri IZS ali ZAPS;- ime, priimek in podpis druge osebe, ki ni javni uslužbenec, funkcionar ali zakoniti zastopnik gospodarskega subjekta.Glede na navedeno je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do fotokopij projektne dokumentacije utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Glede overitve fotokopijProsilec odločbo izpodbija tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve do pridobitve overjenih fotokopij. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil oziroma ga ima v posesti..IP je v obravnavanem primeru ugotovil, da organ na zahtevo po ZDIJZ ni dolžan fotokopij overiti in/ali dokument označiti s oznako "Kopija enaka originalu". V nasprotnem primeru bi namreč šlo za ustvarjanje novega dokumenta. Zavezanec po ZDIJZ ni dolžan na novo ustvariti, na novo pridobiti ali izdelati dokumentov, ki jih v času vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne poseduje. Kot navedeno organ ni dolžan izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolaga. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83), zato organ na podlagi ZDIJZ ni obvezan, da informacije posebej opremi s pečatom organa oz. potrdi istovetnost kopije z izvirnikom. IP na tem mestu poudarja, da s tem informacije javnega značaja ne izgubijo na verodostojnosti; morebiten dvom v istovetnost posredovane fotokopije informacije javnega značaja se lahko preizkusi oz. odpravi z vpogledom v izvirnik zahtevane informacije.Glede na navedeno je IP zaključil, da organ z dokumenti z oznako "Kopija enaka originalu" in navedbo, kdo je kopijo izdelal, ne razpolaga, hkrati pa organ na podlagi določb ZDIJZ fotokopij ni dolžan posebej opremiti s pečatom organa oz. potrdi istovetnost kopije z izvirnikom in navedbo uradne osebe, ki je fotokopije pripravila. Na podlagi navedenega se pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do uradno overjenih dokumentov s štampiljko "Kopija enaka originalu", na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljena zavrne. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila :Monika Voga, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1]Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).[2]45. člen ZGO-1:(1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante. (2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.
