+-Datum: 06.12.2016 Številka: 090-123/2016 Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do pogodb, ki jih ima organ sklenjene s posameznimi gospodarskimi družbami. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna. Organ je namreč v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, kljub obstoju izjeme poslovne skrivnosti, omogočil dostop do tistih delov pogodbe, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, in sicer: opredelitev pogodbenih strank, predmet pogodbe, ceno in način izplačil po pogodbi in datum podpisa pogodbe. Glede zatrjevanja prosilca, da je podan javni interes za razkritje celotne pogodbe pa je IP odločil, da slednji ni izkazan. Zgolj splošno sklicevanje na sum koruptivnih dejanj, na kar je opozarjal prosilec, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel varstvo poslovne skrivnosti stranskih udeležencev, ob dejstvu, da so ključni podatki o samem poslu, na podlagi izpodbijane odločbe, že prosto dostopni. ODLOČBA: Številka: 090-123/2016/4Datum: 7. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 17. 5. 2016, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločboz dne 9. 5. 2016, št. 1/2016, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:
Pritožba prosilca z dne 17.5.2016 zoper odločba Študentske organizacije Slovenije z dne 9. 5. 2016, št. 1/2016, se zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 7. 3. 2016 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval naslednje informacije:
pogodbe z vsemi organizacijami oziroma organizacijskimi enotami, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del, kot je ta določena v 90. členu Študentske ustave (ŠU-3). Vse pogodbe za vsa leta, ki jih ŠOS hrani v arhivu,
vsa letna finančna poročila, pripravljena v skladu z 18. členom Pravilnika o računovodstvu, ki jih ŠOS hrani v arhivu,
izpisek vseh stroškovnih mest, ki so bila opredeljena s sklepom generalnega sekretarja ŠOS v skladu z 9. členom Pravilnika o računovodstvu ŠOS,
akt o stroškovnih mestih, ki ga navaja 9. člen Pravilnika o računovodstvu ŠOS,
pogodbo z računovodskim podjetjem, ki opravlja računovodsko službo za ŠOS,
vsa letna poročila organizacijskih oblik ŠOS od vključno leta 2008 dalje,
prilogo k zapisniku 23. korespondenčne seje Predsedstva ŠOS, ki je potekala 5. 1. 2016,
ponudbo s strani podjetja TOM88, d.o.o, ki jo je Predsedstvo ŠOS obravnavalo na 20. korespondenčni seji dne 15. 12. 2015,
ponudbo podjetja MDE elektronika, Miloš Danilo s.p., obravnavano na 21. redni seji Predsedstva ŠOS dne 15.12.2015,
vse gradivo, ki ga je Predsedstvo obravnavalo za sprejem sklepa št. 1 na 19. korespondenčni seji predsedstva ŠOS 9. 12. 2015 (torej besedilo Aneksa št. 9 k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane z obema prilogama),
pogodbo in vse pripadajoče anekse k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, ki je navedena v zapisniku 19. korespondenčne seje predsedstva ŠOS - vse anekse in prvotno pogodbo, ne le del, omenjen na 19. korespondenčni seji 19. 12. 2015,
Projektni načrt za projekt Dijaški domovi, sprejet na 18. korespondenčni seji dne 24. 11. 2015,
Podjemno pogodbo št. 2/2015, sprejeto na 17. korespondenčni seji predsedstva ŠOS, dne 17. 11. 2015
Zaprosilo za mnenje v zvezi podelitve koncesije za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ki ga je poslala družba REN ENERGIA d.o.o. Zaprosilo je navedeno v zapisniku kot priloga 17. redni seji Predsedstva ŠOS, ki je potekala dne 10. 11. 2015
Zaprosilo za mnenje v zvezi podelitve koncesije za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ki ga je poslala družba Družba Študentski servis - Agencija d.o.o. Zaprosilo je navedeno v zapisniku kot priloga 17. redne seje Predsedstva ŠOS, ki je potekala dne 10.11.2015
Pogodbo št.: IN40-15, ki je bila navedena kot priloga v zapisniku 14. korespondenčne seje Predsedstva ŠOS z dne 28. 10. 2015
Aneks št. 1 k Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 1. 10. 2014 in Pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 1. 10. 2014, ki je navedena v zapisniku 15. redne seje Predsedstva ŠOS, ki je potekala 13. 10. 2015,
Podjemno pogodbo št. 2-NK/2015, med Študentsko organizacijo Slovenije in Aljažem Petkom, obravnavano na 7. korespondenčni seji Predsedstva ŠOS dne 27.14.2015,
ponudbo s strani podjetja Bilans d.o.o., navedeno v zapisniku 7. redne seje Predsedstva ŠOS z dne 8. 6. 2015.
Prosilec je navedel, da želi zahtevane informacije prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov. O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 9. 5. 2016, št. 1/2016, s katero je ugodil in dovolil dostop do dokumentov v točkah 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14., 15., 17. in 18., delno zavrnil pri dostopu do dokumentov, opredeljenih pod točkami 5., 10., 11., 16. ter zavrnil dostop do dokumentov, opredeljenih pod točko 19. Organ je prosilcu posredoval dokumentacijo na USB ključku, ki ga lahko prosilec prevzame na sedežu ŠOS. Stroški v postopku niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da se zahtevi lahko ugodi v točkah 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14., 15., 17. in 18., ki jo hrani v arhivu. V dokumentaciji je organ zakril osebne podatke. Organ je dokumente pretvoril v elektronsko obliko, ki je dostopna prosilcu. Nadalje je organ ugotovil, da je treba zaradi varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ v določenih točkah delno zavrniti zahtevo prosilca z naslednjo utemeljitvijo:a.) Zahtevana dokumentacija: »5. pogodbo z računovodskim podjetjem, ki opravlja računovodsko službo za ŠOS«. Pogodbena stranka Simam FRS d.o.o. je pravna oseba zasebnega prava, ki ni zavezanec po ZDIJZ. Na podlagi tega je organ gospodarsko družbo Simam FRS zaprosil za mnenje o objavi pogodbe med ŠOS in Simam FRS d.o.o., ker bi lahko gospodarski družbi z objavo celotnega besedila pogodbe nastala občutna škoda. Zakoniti zastopnik Simam FRS d.o.o. je odgovoril, da družba Simam FRS d.o.o. pogodbo smatra kot poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), saj so v pogodbi natančno opisana navodila za pripravo in kroženje dokumentacije med stranko in izvajalcem, kar smatrajo kot organizacijske postopke in navodila, ki jih je razvila družba Simam FRS d.o.o. in kot taki predstavljajo njihovo intelektualno lastnino, ki je poslovna skrivnost.Na podlagi tega mnenja je organ izvedel postopek delnega dostopa do dokumenta, ker meni, da je zaradi porabe javnih sredstev izkazan javni interes za dostop do nekaterih informacij v tej pogodbi. Prosilcu je tako omogočen dostop do informacij v pogodbi, ki vsebujejo opredelitev pogodbenih strank, predmeta pogodbe, ceno in način izplačil po pogodbi in datum podpisa pogodbe. b.) »10 »vse gradivo, ki ga je Predsedstvo obravnavalo za sprejem sklepa št. 1 na 19. korespondenčni seji predsedstva ŠOS 9. 12. 2015 (torej besedilo Aneksa št. 9 k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane z obema prilogama)«. Omenjena pogodba med ŠOS in gospodarsko družbo Imovation d.o.o. je označena kot poslovna skrivnost v skladu z določili Pogodbe o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, ki je bila sklenjena dne 14.10. 2009. Organ je presodil, da bi bilo lahko razkritje pogodbe v javnem interesu, zato je podjetje Imovation d.o.o. pozval na izjasnitev, ali lahko razkrije določila pogodbe in pripadajočih aneksov na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zakonita zastopnica Imovation d.o.o. je dne 6. 5. 2016 dovolila, da se prosilcu posreduje besedilo Pogodbe o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane in aneksov k tej pogodbi v omejeni obliki. Podjetje Imovation d.o.o. je navedlo, da smatra podatke v prilogah k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane in aneksom k tej pogodbi kot poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1, ki je kot taka izrecno opredeljena tudi v besedilu pogodbe. Taka odločitev je utemeljena tudi s tem, da bi razkritje teh prilog lahko pomenilo nastanek občutne škode in izgubo konkurenčne prednosti pogodbene stranke, saj vsebuje določila o tehnični izvedbi naročila, ki predstavljajo avtorsko delo in intelektualno lastnino družbe Imovation d.o.o. Na podlagi tega je organ odločil, da se prosilcu omogoči dostop do besedila Aneksa št. 9. k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, zavrne pa se dostop do prilog k temu aneksu. c.) »11. Pogodbo in vse pripadajoče anekse k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, ki je navedena v zapisniku 19. korespondenčne seje predsedstva ŠOS - vse anekse in prvotno pogodbo, ne le del, omenjen na 19. korespondenčni seji ŠOS«. Omenjena pogodba med ŠOS in gospodarsko družbo Imovation d.o.o. je označena kot poslovna skrivnost v skladu z določili Pogodbe o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, ki je bila sklenjena dne 14.10. 2009. Organ je podjetje Imovation d.o.o. pozval na izjasnitev, ali lahko razkrije določila pogodbe in pripadajočih aneksov na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zakonita zastopnica družbe Imovation d.o.o. je dne 6. 5. 2016 dovolila, da se prosilcu posreduje besedilo Pogodbe o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane in aneksov k tej pogodbi v omejeni obliki. Podjetje Imovation d.o.o. smatra podatke v prilogi k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane in aneksom k tej pogodbi kot poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1, ki je kot taka izrecno opredeljena tudi v besedilu pogodbe. Tako odločitev je utemeljil tudi s tem, da bi razkritje teh prilog lahko pomenilo nastanek občutne škode in izgubo konkurenčne prednosti pogodbene stranke, saj vsebuje določila o tehnični izvedbi naročila, ki predstavljajo avtorsko delo in intelektualno lastnino družbe Imovation d.o.o. Na podlagi tega je organ odločil, da se prosilcu omogoči dostop do besedila Pogodbe o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane in aneksov k tej pogodbi, zavrne pa se dostop do prilog k tej pogodbi in aneksom.d.) »16. Pogodbo št. IN40-15, ki je bila navedena kot priloga v zapisniku 14. korespondenčne seje Predsedstva ŠOS z dne 28.10.2015« Pogodbeni stranki ŠOS in gospodarska družba Slovenska tiskovna agencija d.o.o., Ljubljana, sta v besedilu pogodbe vsebino zahtevane pogodbe opredelili kot poslovno skrivnost. Organ je smatral to določilo kot utemeljeno tudi s pravno podlago v 39. členu ZGD-1, zaradi porabe javnih sredstev pa je izkazan javni interes za dostop do nekaterih informacij v tej pogodbi, zato je organ izločil informacije, ki bi predstavljale kršitev varovanja poslovne skrivnosti in prosilcu omogoči delni dostop do informacije, ki vsebuje opredelitev pogodbenih strank, predmet pogodbe, zneska izplačil in veljavnost pogodbe. Nadalje je organ ugotovil, da je potrebno zaradi varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ v celoti zavrniti zahtevo prosilca pod točko 19. z naslednjo utemeljitvijo: Zahtevana dokumentacija: »19. ponudbo s strani podjetja Bilans d.o.o., navedeno v zapisniku 7. redne seje Predsedstva ŠOS z dne 8. 6.2015.« Prosilec je zahteval dostop do ponudbe podjetja Bilans d.o.o., ki je omenjena v zapisniku seje predsedstva ŠOS. Po mnenju organa ta ponudba ne predstavlja informacije javnega značaja, saj na njeni podlagi ni bil sklenjen noben pravni posel, in pri tem ni prišlo do porabe javnih sredstev. Z razkritjem te ponudbe bi lahko organ tvegal odškodninsko odgovornost zaradi razkritja konkurenčnih prednosti ponudnika, kar bi mu lahko povzročilo poslovno škodo. Zato je organ prosilcu v tej točki zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 17. 5. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Prosilec je opozoril na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ in na nedavna medijska poročanja o ŠOUL, v katerih je bilo razkritih kar nekaj koruptivnih dejanj, zato je po mnenju prosilca javni interes po razkritju dokumentov organa očiten. Prosilec je še dodal, da je informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim organ razpolaga, ne glede na to, ali je določen dokument organu posredovala pravna oseba zasebnega prava, na kar se je skliceval organ. Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 30. 5. 2016, brez št., s prilogami, poslal v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 22. 9. 2016, posredoval tudi dokumente, ki so predmet presoje.Pritožba ni utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, kar pa seveda ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi v celoti prosto dostopne. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemi iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da iz pritožbe prosilca izhaja, da se ne strinja z zavrnitvijo dostopa v delu, ki se nanaša na izjemo poslovne skrivnosti (prosilec ni nasprotoval delnemu dostopu glede varstva osebnih podatkov), se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem obstoja navedene zatrjevane izjeme za naslednje dokumente: - 5. pogodba z računovodskim podjetjem, ki opravlja računovodsko službo za ŠOS, - 10. gradivo, ki ga je Predsedstvo obravnavalo za sprejem sklepa št. 1 na 19. korespondenčni seji predsedstva ŠOS 9. 12. 2015 (torej besedilo Aneksa št. 9 k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane z obema prilogama), - 11. pogodba in vse pripadajoče anekse k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane, ki je navedena v zapisniku 19. korespondenčne seje predsedstva ŠOS - vse anekse in prvotno pogodbo, ne le del, omenjen na 19. korespondenčni seji 19. 12. 2015, - 16. pogodba št.: IN40-15, ki je bila navedena kot priloga v zapisniku 14. korespondenčne seje Predsedstva ŠOS z dne 28. 10. 2015,- 19. ponudba s strani podjetja Bilans d.o.o., navedeno v zapisniku 7. redne seje Predsedstva ŠOS z dne 8. 6. 2015.Institut poslovne skrivnosti je urejen v 39. členu ZGD-1, ki kot poslovno skrivnost opredeljuje podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega IP opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. To pomeni, da je poslovna skrivnost, ki lahko predstavlja izjemo po ZDIJZ, vezana zgolj na ZGD-1, v katerem je že na podlagi 1. odst. 3. čl. jasno določeno, kdo se lahko na poslovno skrivnost sklicuje oz. komu je institut varstva konkurenčne prednosti namenjen. Namenjen je gospodarskim družbam, ki so na podlagi ZGD pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, pa tudi družbam, ki v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (ob smiselni uporabi 3. čl. ZGD-1). Gospodarske družbe se lahko organizirajo samo v eni izmed oblik, ki jih eksplicitno določa 3. odst. 3. čl. ZGD-1. S pomočjo instituta poslovne skrivnosti, ki je urejen v 39. čl. ZGD-1, družbe varujejo podatke, ki za njih pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Organ statusno pravno ni urejen po ZGD-1, saj gre za pravno osebo, ustanovljeno s ciljem urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov študentov. Kot tak organ zagotovo ne sodi med gospodarske subjekte (gospodarske družbe) po ZGD-1, zato po mnenju IP tudi ne more uporabljati instituta poslovne skrivnosti za dokumente, ki so izdelani v okviru opravljanja njegovih nalog. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno. Slednje je izrecno zapisano tudi v 12. členu ŠU (da je delovanje organa javno). Vendar pa v primeru, ko organ kot oseba javnega prava razpolaga s podatki subjektov zasebnega prava, kot je bilo v obravnavanem primeru, je na podlagi 40. člena ZGD-1 zavezan varovati morebitne poslovne skrivnosti teh subjektov, ob dejstvu, da informacije, ki predstavljajo porabo javnih sredstev, ne morejo soditi med poslovno skrivnost teh subjektov, ne glede na označitev. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ pravilno v postopek pozval poslovne subjekte, ki so stranke zahtevanih pogodb, da se opredelijo do vprašanja, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero od izjem po ZDIJZ in v katerem delu. V nadaljevanju se je IP opredelil do posameznih zahtevanih informacij:a.) Organ je prosilcu omogočil delni dostop do pogodbe z računovodskim podjetjem Simam FRS d.o.o., ki opravlja računovodsko službo za ŠOS, in sicer v naslednje dele pogodbe: opredelitev pogodbenih strank, predmet pogodbe, ceno in način izplačil po pogodbi in datum podpisa pogodbe, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil. Organ je pri tem izhajal iz dejstva, da mora biti njegovo delovanje transparentno, zlasti z vidika razpolaganja z javnimi sredstvi. IP ugotavlja, da je bila odločitev organa pravilna. Gospodarska družba Simam FRS d.o.o. se je namreč kot stranski udeleženec sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, razen v delu pogodbe, do katerih je organ prosilcu omogočil delni dostop. Stranski udeleženec je argumentirano pojasnil nastanek občutne škode, če bi bila razkrita celotna pogodba, saj je dejstvo, da s svojo dejavnostjo deluje na trgu, zato je način njihovega dela, zlasti organizacijski postopki in navodila, ki so zajeta v pogodbi, povsem utemeljeno varovan kot poslovna skrivnost. IP pri tem poudarja, da prikritih delov pogodbe ni mogoče razkriti s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, saj je ta izjema od izjem vezana na podatek o porabi javnih sredstev, ki pa v teh delih pogodbe ni vsebovana in je organ tudi sicer že omogočil dostop do »cene« pogodbe. Prav tako po oceni IP za dostop do vsebine celotne pogodbe ni podan javni interes. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje podatkov je podan vselej, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. IP se strinja s prosilcem, da mora biti organ pri svojem delovanju transparenten, vendar zgolj splošno sklicevanje na sum koruptivnih dejanj, na kar opozarja prosilec, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi presegel varstvo poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, ob dejstvu, da so ključni podatki o samem poslu, na podlagi izpodbijane odločbe, že prosto dostopni. Prosilec s svojimi navedbami ni prepričal IP, kako bi informacije, ki so predmet presoje, drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop, v čem konkretno bi seznanitev javnosti z vsebino celotne pogodbe vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga ljudi. Tega pa ni ugotovil niti IP. IP se ob tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28.9.2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Prvi odstavek 39. člena ZGD-1 daje gospodarski družbi avtonomijo, da sama določi, kateri podatki se bodo šteli za poslovno skrivnost, kar po mnenju sodišča pomeni, da sama določi, kateri podatki so zanjo tako pomembni, da jih je treba še posebej varovati. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ predstavlja zakonsko dovoljen poseg v to avtonomijo, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Sodišče se je strinjalo, da sta lahko na primer javna varnost in javno zdravje dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz določila 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti po mnenju sodišča dovolj tehten razlog medijska odmevnost dogodka. Sodišče meni, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Zaradi zanimanja javnosti in medijev pa po mnenju sodišča ni mogoče poseči v avtonomijo gospodarske družbe, da sama oceni, kateri podatki so zanjo tako pomembni, da bi njihovo razkritje zanjo pomenilo škodo. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo poslovno skrivnost, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje celotne pogodbe z računovodskim podjetjem Simam FRS d.o.o., na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je podana izjema od dostopa do informacij iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. b.) Organ je prosilcu omogočil dostop do aneksa št. 9 k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane sklenjenega z gospodarsko družbo Imovation d.o.o., zavrnil pa dostop do priloge 1 in 2 k aneksu št. 9. in c.) Organ je prosilcu omogočil dostop do pogodbe in vse pripadajoče anekse k Pogodbi o izvedbi, vzpostavitvi in vzdrževanju sistema za subvencioniranje študentske prehrane sklenjene z gospodarsko družbo Imovation d.o.o, zavrnil pa dostop do prilog k tej pogodbi in aneksom.IP ugotavlja, da se je gospodarska družba Imovation d.o.o. kot stranski udeleženec sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti glede prilog k pogodbi, z utemeljitvijo, da se vsebina nanaša na tehnične rešitve, katerih razkritje bi stranskemu udeležencu povzročilo občutno škodo na trgu. Organ je obrazložitvi stranskega udeleženca sledil in v tem delu zavrnil dostop, s čimer se strinja tudi IP. Zahtevane informacije nosijo oznako zaupno, pri tem pa ne sodijo med podatke, ki bi izkazovali porabo javnih sredstev, prav tako pa ni podan javni interes, ki bi bil večji od interesa varovanja poslovne skrivnosti. V tej zvezi se IP v celoti sklicuje na obrazložitev pod alinejo a.).d.) Organ je prosilcu omogočil delni dostop do pogodbe št. IN40-15, katere pogodbeni stranki sta ŠOS in gospodarska družba Slovenska tiskovna agencija d.o.o., in sicer v naslednje dele: opredelitev pogodbenih strank, predmet pogodbe, zneska izplačil in veljavnost pogodbe.IP je z vpogledom v zahtevano informacijo ugotovil, da je označena kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da je podan subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 pa se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. V tej zvezi je treba uporabiti tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme, kamor sodi tudi poslovna skrivnost, vedno dovoli dostop do podatkov o porabi javnih sredstev. Temu je pravilno sledil organ in prosilcu omogočil dostop do delov pogodbe, ki izkazujejo porabo javnih sredstev. Glede na navedeno IP ugotavlja, da niso podani razlogi, ki bi omogočali razkritje celotne vsebine pogodbe, saj prikriti deli pogodbe ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev, ob tem pa za razkritje celotne vsebine pogodbe ni izkazan niti interes javnosti. Glede izvedbe testa interesa javnosti se IP v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev pri alineji a.).e.) Organ je prosilcu v celoti zavrnil dostop do ponudbe gospodarske družbe Bilans d.o.o. z dne 17.4.2015.IP je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da gre za ponudbo, v kateri je ocenjena vrednost stroška izdelave strokovnega mnenja in podroben opis, način in organizacija njihovega dela, kar pomeni, da vsebuje podatke, s katerimi gospodarska družba konkurira na trgu. IP poudarja, da se s poslovno skrivnostjo varujejo informacije, ki lahko vplivajo na konkurenčni položaj družbe. Po oceni IP bi razkritje podatkov, ki predstavljajo zgolj ponudbo in posel dejansko ni bil sklenjen, negativno vplivalo na konkurenčni položaj podjetja. Poslovni subjekti se namreč pri pridobivanju posla v vsakem konkretnem primeru odločajo, s kakšno ponudbo bodo pristopili do potencialne stranke, da bi posel dobili. Zato bi razkritje tovrstnih podatkov gospodarski družbi izničilo pogajalske zmožnosti dosega »tržne cene« za opravljeno storitev, s čimer bi lahko podjetju nastala občutna škoda. To pomeni, da je podan objektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi pojasnil, da na podlagi ponudbe ni bil sklenjen pravni posel, ki bi imel za posledico porabo javnih sredstev, niso podane okoliščine oziroma ne obstaja pravna podlaga, na osnovi katere bi bilo mogoče preseči izjemo poslovne skrivnosti. Prav tako po oceni IP za razkritje informacij ni izkazan interes javnosti, tega pa ni dokazal niti prosilec. Glede izvedbe testa interesa javnosti se IP v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev pri alineji a.). IP ob tem še dodaja, da zahtevana ponudba gospodarske družbe Bilans d.o.o. z dne 17.4.2015 vsebuje tudi varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
