Mestna občina Nova Gorica - Inšpektorat RS za okolje in prostor

Datum: 19.06.2016
Številka: 090-121/2016
Kategorije: Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:Prosilka je zahtevala kopije zapisnikov, uradnih zaznamkov ter odločb in sklepov, ki jih je organ sestavil ali izdal do dneva zahteve v določenem inšpekcijskem postopku. Organ je zahtevo prosilke zavrnil v delu iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, torej ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, v delu pa na podlagi izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka zoper odločbo organa vložila pritožbo, je IP v pritožbenem postopku presojal, ali je pritožba prosilke utemeljena. IP je ugotovil, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga v materializirani obliki, ter da so pri drugih zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.ODLOČBA:Številka: 090-121/2016/4Datum: 20. 6. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Mestne občine Nova gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: prosilka), z dne 12. 5. 2016, ki jo je po pooblastilu župana vložila …, zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, št. 090-25/2016-2 z dne 28. 4. 2016 (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilke z dne 12. 5. 2016 zoper odločbo organa št. 090-25/2016-2 z dne 28. 4. 2016 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilka je z zahtevo z dne 24. 3. 2016 zahtevala kopije zapisnikov, uradnih zaznamkov ter odločb in sklepov, ki jih je organ sestavil ali izdal do dneva zahteve, in sicer v inšpekcijskem postopku …. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z izpodbijano odločbo. Uradna oseba organa je ugotovila, da se zahteva nanaša na inšpekcijski zadevi št. … in da sta v predmetnih inšpekcijskih zadevah zapisnika o inšpekcijskem pregledu …, odločbi pa še nista bili izdani. Zahtevo za posredovanje kopij zapisnikov in uradnih zaznamkov v inšpekcijskih zadevah je organ zavrnil na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer da zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka, in razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka:

Zahtevani dokumenti so sestavljeni oziroma pridobljeni v inšpekcijskem postopku, ki je upravni postopek. Zakon o inšpekcijskem postopku (v nadaljevanju: ZIN) namreč v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem ali posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji v skladu z določili Zakona o graditvi objektov, ZIN in ZUP, je nesporno upravni postopek.
Inšpekcijska postopka sta še v ugotovitveni fazi in o zadevi še ni bilo odločeno z upravnim aktom, zato bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Obstaja tudi tveganje raznih pritiskov na inšpektorje, predvsem v smeri čimprejšnjega ukrepanja, s čimer bi bilo kršeno načelo samostojnosti pri odločanju (12. člen ZUP), načelo varstva pravic strank in javnih koristi (7. člen ZUP), načelo materialne resnice (prvi odstavek 8. člena ZUP) in načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Glede na določbe ZGO-1 gre v konkretnem primeru za zahtevna upravna postopka, v katerih mora inšpektor še ugotoviti resnično dejansko stanje ter presoditi o morebitnih nepravilnosti in upravnih ukrepih, zato bi lahko razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi posledično lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe. Organ tako ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku, in ugotavlja, da bi razkritje zahtevanih informacij v tej fazi lahko škodovalo inšpekcijskima postopkoma, s čimer je izpolnjen drugi pogoj, da se zahtevane informacije ne posreduje.

Zahtevo za posredovanje kopij odločb in sklepov, ki so bili izdani v predmetnih inšpekcijskih postopkih, pa je organ zavrnil iz razloga neobstoja teh dokumentov. Organ namreč s temi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki in s tem niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in v zvezi s tem napačno uporabljenega materialnega predpisa, zato predlaga IP, da odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Prosilka v pritožbi med drugim navaja, da je znano, da sta inšpekcijska postopka v teku in nista zaključena, in zaradi tega zahteva informacije o dokumentih, ki so v tem postopku že nastali. Prosilko namreč zanima, katera dela so na objektu že izvedena, ali so v skladu s pogoji OPPN oziroma varstvenim režimom ter kako bo preprečeno nadaljnje izvajanje del. Pri tem je prosilka prepričana, da odražajo ugotovitve v zapisnikih … resnično dejansko stanje, ki se zaradi izjav kogarkoli v kasnejši fazi postopka ne bo in ne more spremeniti, zato je zavrnitev dostopa do teh zapisnikov ali njunih delov, nepravilna. Splošna ugotovitev, da postopek ni končan in da se še vedno ugotavljajo dejstva in zbirajo dokazi, ne sme biti ovira za razkritje določenih dokumentov, nikakor pa se ne more nanašati na vse dokumente v spisu, brez zelo konkretne opredelitve, zakaj bi njihovo razkritje škodovalo nadaljevanju postopka. V zvezi z navedbami organa o morebitnih pritiskih na inšpektorja pa navaja, da …, čeprav je v konkretnem primeru hitrost odločitve zelo pomembna. Prav tako ni dajala …. Razkritje odločitev v obeh primerih prepušča pristojnim organom, ki vodita postopke in sprejemata odločitve. Dejstvo pa je, da prosilka razpolaga tudi s strokovnim kadrom na področjih urejanja prostora in graditve objektov, kar zagotavlja, da ne bo prišlo do nepravilnega razumevanja vsebine zahtevanih dokumentov. Prosilka še navaja, da je zavrnitev posredovanja zahtevanih dokumentov s splošno argumentacijo, da v navedenem primeru interes javnosti po razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, nesprejemljiva ter v nasprotju z namenom in ciljem ZDIJZ. Po mnenju prosilke je argumentacija organa premalo konkretizirana oziroma ni aplicirana na konkretno zadevo. Ni indicev, da bi prosilka s kakršnimkoli dejanjem ogrozila inšpekcijski postopek in zato ni mogoče enačiti prosilke z zainteresirano javnostjo, z neutemeljeno domnevo, da bi v primeru posredovanja zahtevanih dokumentov škodila inšpekcijskemu postopku. Ravno nasprotno, prosilki je v interesu, da se postopek pravilno izvede.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-25/2016-4 z dne 25. 5. 2016, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil posamezne dokumente, s katerimi razpolaga (zapisnika št. … ter zapisnika št. …, pojasnilo v zadevi št. … in sklep …. Organ v navedenem dopisu še navaja, da je v obravnavanih primerih po dosedanjih ugotovitvah v postopku gradbene inšpekcije bistveno vprašanje prav to, kar prosilka navaja, da jo najbolj zanima (obseg del, ki se izvajajo, vprašanje časa, kdaj so bila izvedena, kdo in s kakšnim namenom jih je izvajal,…). Pravilni odgovori na ta vprašanja so osnova za kakršnokoli odločanje v tem postopku, interesi v zvezi s predmetnimi objekti v prostoru pa so zelo različni. Gre za objekte, ki so opuščeni že mnoga leta, in tako prepuščeni propadanju. Informacije so, tudi zaradi časovne oddaljenosti dogodkov, zelo različne, …. Inšpektor ugotavlja, kdaj so bila izvedena posamezna dela, pri čemer je potrebno upoštevati določbe ZGO-1, v skladu s katerimi ni potrebno pridobiti ustreznega upravnega dovoljenja,… Inšpektor se bo tako odločil šele po pridobitvi mnogih dokazov in glede na različne interese, bodo ti dokazi različni, prav tako pa bo moral v ta namen pregledati …. Organ je na poziv IP z dne 9. 6. 2016 posredoval IP še zapisnik št. … ter uradna zaznamka št. ….Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaIP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilke zavrnil, v celoti.2. Informacija javnega značajaInformacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, se zahteva nanaša na inšpekcijska postopka št. …, katerih posamezne dokumente je organ posredoval IP. IP je pri tej ugotovitvi izhajal iz samega opisa zahteve …, navedb organa in vpogleda v posredovano dokumentacijo, pa tudi sicer ta ugotovitev med strankama ni sporna.IP je v nadaljevanju ugotovil, da organ v predmetnih inšpekcijskih postopkih razpolaga v materializirani obliki z zapisniki, uradnima zaznamkoma in sklepom, ne razpolaga pa v materializirani obliki z odločbami. IP je po vpogledu v posredovano dokumentacijo v zadevah št. … in izpisa popisa posamezne zadeve z dne 25. 5. 2016, ugotovil, da odločbi v predmetnih inšpekcijskih zadevah v času odločanja organa prve stopnje (še) nista bili izdani, torej nista bili izdani tudi v času vložitve zahteve, zato je v tem delu sledil navedbam organa, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V zadevi št. … to izhaja že iz dejstva, da je bil s sklepom, ki ga IP navaja v nadaljevanju, podaljšan rok za dostavo pojasnil do datuma, ki je iztekel po predmetni zahtevi, prav tako iz popisa zadeve št. … izhaja, da sta zadevi še v postopku reševanja. Glede na to, da se zadevi nanašata na isti objekt, je navedena ugotovitev razvidna tudi iz zapisnika št. …, torej da pristojni inšpektor še ugotavlja dejstva, ki so relevantna za odločitev v predmetnih zadevah. IP tudi sicer nima nobenega razloga, da bi dvomil o navedbah organa. Organ je namreč posredoval IP posamezne zahtevane dokumente že s posredovano pritožbo, naknadno pa še tiste, ki jih je zahteval IP. V zvezi z zahtevanimi sklepi pa je IP po vpogledu v dokumente ugotovil, da je bil v času vložitve zahteve izdan sklep o podaljšanju roka v zadevi št. …. Prosilka namreč zahteva izdane sklepe brez opredelitve vsebine teh sklepov, torej vse izdane sklepe v predmetnih zadevah do dneva vložitve zahteve, zato je IP štel tudi navedeni sklep kot sklep, ki ga zahteva prosilka. IP je torej ugotovil, da v zadevi št. … organ razpolaga s sklepom … v materializirani obliki, kar pomeni, da v tem delu organ ni popolnoma ugotovil dejanskega stanja in je napačno uporabil materialno pravo.IP je po vpogledu v posredovano dokumentacijo tako ugotovil, da organ v navedenih inšpekcijskih zadevah razpolaga v materializirani obliki s posameznimi zahtevanimi dokumenti, in sicer z zapisniki št. … , sklepom št. … ter uradnima zaznamkoma št. …. Gre za dokumente, ki so nastali v času do vložitve zahteve prosilke in so predmet zahteve. Navedeni dokumenti so bili predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.3. Izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ Na podlagi ZDIJZ ima dostop do informacije javnega značaja vsakdo, s tem da predmetni zakon v 5.a in 6. členu določa izjeme, zaradi obstoja katerih lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca. Organ se je v utemeljitev svoje odločitve skliceval na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP najprej presojal obstoj te izjeme.Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Gre za izjemo varstva upravnih postopkov, za obstoj katere morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku; - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka. V tem pritožbenem postopku je IP torej ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Nebra 2004) je splošni upravni postopek pravno urejeno zaporedje dejanj, katerih cilj je oblikovati neko upravno pravno razmerje. Za to razmerje je značilno, da nastane na podlagi enostranske in avtoritativno izjavljene volje zastopnika javnega interesa. V procesu nastajanja tega razmerja si torej stranke niso enakopravne, saj zastopnik javnega interesa (državni organ, organ lokalne skupnosti in nosilec javnega pooblastila) v tem procesu nastopa z voljo močnejšega, zato je tudi eden od temeljnih ciljev tega postopka zavarovati šibkejšo stranko. V upravnem postopku se odloča o upravnih zadevah, torej o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank (fizičnih in pravnih oseb). Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP, poleg tega pa na posameznih upravnih področjih poznamo tudi posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače, glede vprašanj, ki niso posebej urejena, pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti). Postopek inšpekcijskega nadzora je posebne vrste upravni postopek. ZIN v določbah prvega in drugega odstavka 3. člena predmetnega zakona namreč določa:»Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ta zakon uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni.Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.«.Posebni zakon v obravnavanem primeru je Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13 in 19/15, v nadaljevanju: ZGO-1).Ker se inšpekcijski postopek izvršuje v javnem interesu in se uvede po uradni dolžnosti, sta se v skladu s 127. členom ZUP predmetna inšpekcijska postopka začela z inšpekcijskim ogledom … (zapisnika št. …), torej ko je pristojni inšpektor opravil prvo dejanje, v obravnavanem primeru inšpekcijska pregleda. Kot že pojasnjeno, predmetna inšpekcijska postopka do odstopa pritožbe IP z dopisom z dne 25. 5. 2016 nista bila zaključena, ne z odločbo in ne s sklepom o ustavitvi postopka, kar pomeni, da sta bila postopka v teku tudi v času vložitve predmetne zahteve in odločanja organa. IP je namreč po pregledu posredovane dokumentacije ugotovil, da je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posredovala organu 25. 3. 2016, organ jo je prejel 29. 3. 2016, izpodbijana odločba pa je bila izdana 28. 4. 2016. Da je bil inšpekcijski postopek v času izdaje izpodbijane odločbe še v teku, izhaja tudi iz popisa inšpekcijske zadeve št. …, iz katerega je razvidno, da je kot zadnji dokument v navedeni zadevi pod zaporedno številko 14 evidentiran vhodni dokument »dopis: dostava dokumentacije«, pri zadevi št. … pa je naveden izhodni dokument »dopis drugemu organu«, skratka v nobeni navedeni zadevi do 25. 5. 2016 ni bil izdan akt, s katerim bi bil postopek zaključen. Upoštevajoč vse navedeno je nedvomno izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da gre za upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, in da je ta postopek v teku.V obravnavi zadevi je hkrati izpolnjen tudi drugi pogoj iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je pogoj, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnega postopka. IP je namreč ocenil, da je organ v zadostni meri izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bili zahtevani dokumenti posredovani javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz zapisnika št. …, iz katerega je razvidno, da pristojni inšpektor še ugotavlja dejansko stanje v zvezi z rekonstrukcijo objekta …. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko tudi po mnenju IP ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov, zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v predmetnih inšpekcijskih postopkih.Upravni akt v smislu 28. člena ZIN torej (še) ni bil izdan. Namen inšpekcijskega postopka je, da se ugotovijo morebitne kršitve zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje se nadzoruje. V skladu z ZIN lahko inšpektorji izrečejo med postopkom tudi preventivne ukrepe in opozorila, pri čemer določijo rok za odpravo nepravilnosti, in če te v postavljenem roku niso odpravljene, izreče pristojni inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom. V obravnavanem primeru je potrebno upoštevati tudi ZGO-1 kot specialni predpis, ki med drugim ureja inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z graditvijo objektov, tudi različne inšpekcijske ukrepe v zvezi z gradnjo objektov. Skratka, seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi nedvomno negativno vplivalo na tek samega postopka (z informacijami bi se lahko seznanile priče, ki še niso bile zaslišane, ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj,...), posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in odločitev inšpektorja. Iz navedenega tako izhaja, da v postopku še niso bila izvedena vsa morebitna procesna dejanja in torej dejansko stanje še ni bilo v celoti ugotovljeno. Dokler postopek teče, se namreč lahko ugotovitveni postopek še dopolnjuje, pridobijo se lahko morebitna nova dejstva in dokazi, zaslišijo priče,… Kot že navedeno, iz zapisnika št. … nedvomno izhaja, da pristojni gradbeni inšpektor še ugotavlja dejansko stanje oziroma mora opraviti dodatne poizvedbe v zvezi z objektom, ki je predmet obravnavanih inšpekcijskih postopkov. IP se prav tako strinja z oceno organa, da gre za zahtevna upravna postopka, v katerih mora inšpektor še ugotoviti resnično dejansko stanje ter presoditi o morebitnih nepravilnosti in upravnih ukrepih, zato bi lahko razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi posledično lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe. Vse navedeno IP vodi do zaključka, da bi v trenutni fazi postopka za njegovo izvedbo lahko nastala škoda, če bi se z dokumenti seznanila prosilka oziroma javnost. V konkretnem primeru je torej organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku, in se zato ne more strinjati z navedbami prosilke, da organ ni konkretno izkazal možnosti nastanka škode za izvedbo inšpekcijskega postopka. IP se strinja z navedbami organa, da bi bila v obravnavanem primeru, torej v tej fazi inšpekcijskih postopkov, škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo javnega značaja. Ob tem IP navaja, da se odločba, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi v zvezi s tehtanjem med škodo in razkritjem informacij javnega značaja, nanaša na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Upoštevajoč navedeno je treba potrditi odločitev organa, saj je na dan izdaje izpodbijane odločbe zahtevana dokumentacija dejansko izpolnjevala vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, ni presojal morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da razpolaga s strokovnim kadrom na področju urejanja prostora in graditve objektov, kar zagotavlja, da ne bo prišlo do nepravilnega razumevanja vsebine zahtevanih dokumentov, da ni mogoče prosilke povsem enačiti z zainteresirano javnostjo z neutemeljeno domnevo, da bi v primeru posredovanja zahtevanih dokumentov, škodila inšpekcijskemu postopek, pa IP navaja, da so te navedbe v postopku presoje dostopa do informacij javnega značaja irelevantne. Pri uveljavitvi pravice dostopa do informacije javnega značaja IP namreč presoja le, ali gre za informacijo javnega značaja, in če so podani pogoji za dostop do informacije javnega značaja, so te informacije dostopne vsakomur, ne glede na interes posameznika.4. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje zapisnikov, uradnih zaznamkov odločb organa ter delno tudi glede sklepov organa v predmetnih zadevah, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Prav tako je IP ugotovil, da je odločitev glede posredovanja sklepa št. … sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Mestna občina Nova Gorica - Inšpektorat RS za okolje in prostor

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE