Prosilec - Geodetska uprava RS-OE Celje
+ -Številka: 090-118/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka na organ naslovila zahtevo za posredovanje zgodovinskih map in izrisov parcel s tahimetričnimi podatki – skice parcel in na podlagi česa so se spreminjale pred digitalizacijo in po digitalizaciji, za parcele v k.o. Lokavec 1041: 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1, 53. Prosilka je zapisala, da jo zanimajo spremembe od leta 1925 dalje. Organ je prosilki posredoval dokumentacijo, vendar je prosilka dvomila, da je organ posredoval vso dokumentacijo s katero razpolaga, zato je vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje – da je organ prosilki posredoval vso dokumentacijo s katero razpolaga in pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-118/2016/4Datum: 11. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. z dne 9. 5. 2016 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Celje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 35312-485/2016-3 z dne 25. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :1. Pritožba prosilke z dne 9. 5. 2016 zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Celje, št. 35312-485/2016-3 z dne 25. 4. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 9. 3. 2016 na organ naslovila zahtevo za posredovanje zgodovinskih map in izrisov parcel s tahimetričnimi podatki – skice parcel in na podlagi česa so se spreminjale pred digitalizacijo in po digitalizaciji, za parcele v k.o. Lokavec 1041: 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1, 53. Prosilka je zapisala, da jo zanimajo spremembe od leta 1925 dalje. Organ je dne 25. 4. 2016 izdal odločbo št. 35312-485/2016-3, s katero je prosilki v izreku sicer zavrnil dostop do dokumentov, ki se nanašajo parc. št. 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1, vse k.o. Lokavec, v obrazložitvi pa pojasnil, da je prosilki v zvezi z zahtevanimi podatki že večkrat (v obliki fotokopij in na zgoščenki), posredoval vse zahtevane dokumente in podatke, s katerimi razpolaga. Organ je pojasnil, da je prosilka nanj naslovila že več vlog, vse za podatke, ki so se nanašali na parc. št. 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1, vse k.o. Lokavec. Organ je vse obravnaval in prosilki posredoval vse podatke. Prosilko je tudi seznanil, da nekateri podatki morda niso več del arhiva organa, ampak so bili predani na pristojni arhiv. Organ je prosilki v zvezi z zahtevo z dne 9. 3. 2016 že posredoval: • seznam parcel, veljaven med leti 1940 in 1955;• seznam parcel, veljaven med leti 1955 in 1966;• seznam parcel, veljaven med leti 1967 in 1976;• seznam parcel, veljaven med leti 1977 in 1983;• seznam parcel, veljaven med leti 1983 in 1994;• posestni list z dne 31. 12. 1982; • terensko skico iz leta 1887 - IDPOS 1000; • terensko skico iz leta 1898 - IDPOS 1009; • terensko skico iz leta 1910 - IDPOS 1035; • elaborat IDPOS 3053; • elaborat IDPOS 6057; • elaborat IDPOS 6074;• elaborat IDPOS 1039;• elaborat IDPOS 5999;• elaborat IDPOS 6026;• evidenčni načrt za k.o. Lokavec, veljaven od leta 1957 do 1988;• katastrski načrt za k.o. Lokavec, veljaven od leta 1989 do 2002;• potrdilo o parcelah za parceli 53 in 54/13 k.o. Lokavec na dan 16. 3. 2016;• prikaz parcel za parceli 53 in 54/13 k.o. Lokavec na dan 16. 3. 2016,drugih, razen navedenih, dokumentov, v zvezi z zahtevo prosilke pa organ nima, zato je zahtevo zavrnil.Prosilka se je dne 9. 5. 2016 pritožila. V pritožbi je navedla, da zahteva mapne kopije s tehničnimi elaborati in skice za meritve za parcele št. 55/2 (pašnik) in parcele št. 15 (stavbno zemljišče) s tahimetričnimi podatki za parcelo št. 55/2, ki obstaja in je bila izmerjena. Prosilka je nadaljevala, da zahteva zgodovinske mapne kopije s spisovnimi deli, ki so že bile izmerjene za parcele št: 48, 50, 51, 53, 52, 55/3, 54/13, 54/14, 49,54/5, 54/8 od leta 1825 do vključno z izmerami leta 1994, ki jih je izvajal ……….., ing. geod., po odločbi št. 453-22/96-93-3, dne 8. 3. 1994. Prosilka je zahtevala še tahimetrične podatke za parcelo št. 53, ki jo je izmeril ………………… ing. geod. dne 31. 12. 1993 in vpisal 1. 11. 994. Prosilka je zapisala, da je iz izrisa parcele št. 53 z dne 4. 4. 2012 jasno razvidno, da je nesporno njena parcela št. 53, ki ni bila nikdar javna pot, kot tudi ni bila javna pot parcelna št. 55/2. Kar se tiče parcele št. 53, meni prosilka, je organ uporabil samo skice, mapne kopije, na katerih ni mejne črte med parcelama št. 55/2 in parcelo št. 53 in ji uzurpiral del parcele št. 53, ki je v lasti njenih prednikov že od leta 1887, ko se je posestvo delilo med dediče družine …….. Leta 1916, IDPOS 1039 (skica) pa pokaže, da del parcele, ki jo naj bi organ uzurpiral z obvestilom seje z dne 13. 11. 2015, ne pripada parceli št. 60, prej parcelna št. 55/2. Med drugim je prosilka tudi zahtevala, da obvestilo o odvzemu poligona od parcele št. 53 organ nadzorstveno umakne in zadevo vrne v prvotno stanje. Ta del parcele št. 53, pot do vode, uporablja (in njeni predniki) že 100 let. Iz mapnih kopij je razvidno, da sta bili na eni parceli dve parcelni št. 15 in 55/2 (geodetska napaka). Parcelna št. 55/2 je segala do že izmerjene točke. Prosilka je navedla, da je organ take podatke dal ……….., ki ni izvajal meritev po zakonu na terenu o ureditvi mej. Na dan meritev za ureditev meje ……….. ni hotel upoštevati veljavnih katastrskih izmer. Na mejni obravnavi ni imel …….. nobenega uradnega dokumenta o geodetski napaki. Izvajalec ………. ni hotel pokazati katastrske meje, ni hotel v zapisnik vpisati pripomb prosilke in je seznaniti, da meja ustreza po podatkih predhodne meritve. Vse skupaj je bilo samo zavajanje. Prosilka je navedla, da ji niso bili izdani spisovni deli za že prej opravljene meritve in pred letom 1994, ko so združevali parcele in po katerih se je izvajala digitalizacija in dokument, kateri je bil izdan za digitalizacijo, iz katerega je jasno razvidno, da jezik parcelne št. 53 pripadal njej in drugim dedičem. Prosilka meni, da organ ne razume zahteve o dokumentih javnega značaja, kot so: spisovni deli - kdaj in od koga so bili naročeni in kdaj izvajani, saj so to trajni dokumenti; izrisi parcel pred digitalizacijo 1994, ali je bila digitalizacija prav izvedena; katere podatke in kdaj ste poslali na ARS, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; zelo skopo ste dajali podatke, ni bilo nobenih spisovnih delov, izmer tahimetričnih podatkov in zakaj in po katerem postopku so se parcele izmerile. Prosilka je zapisala še, da ve, da organ razpolaga z izmero s tahimetričnimi podatki za parcelo št. 55/2, kar je potrdil tudi g. ……….., sodni izvedenec, kar je razvidno iz zapisnika sodne obravnave na terenu. Prosilka navaja, da je organ solastniku izmero s tahimetričnimi podatki za parcelo št. 55/2 že izdal, torej obstaja. Prosilka je dodala še, da je organ zgodovinske mape, tehnične elaborate in skice za meritve, po zakonu dolžan hraniti, saj so to trajni dokumenti in so tudi javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.IP je pri organu dne 7. 7. 2016 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu. Prav tako organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, predstavlja območno enoto Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja, ki je v skladu s 3b. členom ZDIJZ javno in brezplačno dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.IP primarno ugotavlja, da je prosilka s pritožbo razširila zahtevo, in sicer je organ pozvala, naj ji posreduje podatke še za druge parcelne številke, odgovore na vprašanja, izmere, ki so jih pripravljali geodeti, podatke o tem, kaj je organ posredoval ARS, pripombe o delu ………..,… IP je v tem delu pritožbo prosilke obravnaval kot novo zahtevo, saj lahko stranka v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP postavljeni zahtevek razširi ali spremeni le do izdaje odločbe (oziroma odločitve – posredovanja dokumentov) na prvi stopnji. Pravica prosilke razširiti zahtevek z dne 9. 3. 2016 je z izdajo izpodbijane odločbe organa torej prenehala dne 25. 4. 2016. Ker organ s pritožbo prosilke že razpolaga in je že seznanjen, da je prosilka v pritožbi razširila zahtevo in zahtevala nove dokumente, IP pritožbe ni ponovno posredoval organu. Organ je tudi sam, na ogledu in camera dne 7. 7. 2016, IP pojasnil, da je opazil, da je prosilka s pritožbo razširila zahtevo, zato je o razširjeni zahtevi že odločil v novem, samostojnem postopku po ZDIJZ.Predmet tega pritožbenega postopka je torej obstoj (poleg že posredovanih) dokumentov - skic parcel in podlag za spremembe pred digitalizacijo in po digitalizaciji za parcele v k.o. Lokavec 1041: 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1, 53. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.IP je najprej ugotovil, da je organ prosilki na podlagi njenih vlog že posredoval številno dokumentacijo – elaborate in različne kopije katastrskih načrtov seznam parcel, veljaven med leti 1940 in 1955; seznam parcel, veljaven med leti 1955 in 1966; seznam parcel, veljaven med leti 1967 in 1976; seznam parcel, veljaven med leti 1977 in 1983; seznam parcel, veljaven med leti 1983 in 1994; posestni list z dne 31. 12. 1982; terensko skico iz leta 1887 - IDPOS 1000; terensko skico iz leta 1898 - IDPOS 1009; terensko skico iz leta 1910 - IDPOS 1035; elaborat IDPOS 3053; elaborat IDPOS 6057; elaborat IDPOS 6074; elaborat IDPOS 1039; elaborat IDPOS 5999; elaborat IDPOS 6026; evidenčni načrt za k.o. Lokavec, veljaven od leta 1957 do 1988; katastrski načrt za k.o. Lokavec, veljaven od leta 1989 do 2002; potrdilo o parcelah za parceli 53 in 54/13 k.o. Lokavec na dan 16. 3. 2016; prikaz parcel za parceli 53 in 54/13 k.o. Lokavec na dan 16. 3. 2016. Kljub vsem posredovanim dokumentom in podatkom, pa prosilka še naprej meni, da obstaja še več dokumentov v zvezi z njeno zahtevo, kot pa jih je posredoval organ.IP je zato z namenom razjasnitve dejanskega stanja, dne 7. 7. 2016 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled in camera je bil namenjen ogledu dokumentov, ki so bili predmet zahteve z dne 9. 3. 2016 in za katere prosilka v pritožbi navaja, da jih še želi prejeti. IP je, glede na pritožbo prosilke, organ na ogledu najprej pozval, naj predloži vse dokumente, ki jih je prosilki v zvezi z zahtevo z dne 9. 3. 2016 že posredoval. Organ in IP sta hkrati s pregledom dokumentov, ki jih je organ že posredoval prosilki, opravila še vpogled v elektronske evidence organa (organ ima vso dokumentacijo, ki se nanaša na k.o. Lokavec namreč že digitalizirano) in primerjala dokumentacijo, s katero organ razpolaga glede na zahtevo prosilke, z dokumentacijo, ki jo je organ prosilki že posredoval. Na ta način je IP preveril, ali je organ prosilki resnično posredoval vso dokumentacijo, s katero v zvezi z zahtevo prosilke z dne 9. 3. 2016 razpolaga. IP je na podlagi navedene primerjave ugotovil, da organ z drugo dokumentacijo v zvezi s parc. št. 55/2, 54/2, 54/16, 54/13, 56/2, 56/1 vse k.o. Lokavec, kot že posredovano, ne razpolaga.Organ je na ogledu poudaril, da je prosilki posredoval že vse dokumente, ki se nanašajo na njeno zahtevo. Organ je pojasnil, da je bila parc. št. 55/2 ukinjena s postopkom IDPOS 3053, odločba z dne 8. 3. 1994, kar je razvidno iz obvestila št. 02112-1106/2015-2 z dne 13. 11. 2015, s katerim prosilka tudi že razpolaga. Z vsebinskim pregledom navedenega obvestila je IP ugotovil, da vsebuje celoten zgodovinski pregled spreminjanja mej parcel(e), ki zanimajo prosilko, predvsem parc. št. 53 oziroma 55/2, vse od leta 1825 naprej.Parc. št. 53 obstaja, organ je prosilki v zvezi s to parcelo posredoval elaborate IDPOS 6026, 6057 in 6074 (prosilka z njimi že razpolaga). V zvezi s parc. št. 54/2 je organ pojasnil, da ne obstaja več, ukinjena je bila z elaboratom IDPOS 3053, s katerim prosilka že razpolaga. Parc. št. 54/13 obstaja, obravnavana je bila v postopkih IDPOS 1039, 3053, 6026, 6057, s katerimi prosilka že razpolaga. Parc. št. 54/16 v zemljiškem katastru ne obstaja in nikoli ni obstajala. Parc. št. 56/1 je bila obravnavana v postopkih IDPOS 1039, 3053 – na podlagi elaborata IDPOS 3053 je bila tudi ukinjena. Parc. št. 56/2 je bila ukinjena z IDPOS 3053. Glede pripojitve se je pri organu, pri rednem delu, ugotovila napačna pripojitev dela ukinjene parc. št. 55/2. S postopkom IDPOS 6074 (s katerim prosilka že razpolaga) se je ta napaka odpravila.Glede na vso prosilki posredovano dokumentacijo, pojasnila organa in vsebino pritožbe prosilke IP ugotavlja, da prosilka predvsem ni zadovoljna s samo vsebino posredovane dokumentacije, ker dokumentacija, ki ji jo je posredoval organ, ne izkazuje stanja lastništva oziroma parcelacije parcele 55/2, k.o. Lokavec v naravi, kot se je sama spomni in je po njenem mnenju tudi edina pravilna, zato meni, da bi tudi v zemljiškem katastru morali obstajati ustrezni dokumenti, ki bi to dokazali. Kot dodatni argument, da bi zahtevana dokumentacija za parc. št. 55/2, k.o. Lokavec morala obstajati, je prosilka navajala, da je te dokumente že videla, vendar jih je izgubila, česar pa IP ni mogel šteti za odločilni (proti)argument, češ da obstajajo še, zraven posredovanih, dodatni dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke.Glede na dejstvo, da se je prosilka sklicevala tudi na dejstvo, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga zaposleni pri organu, gospod …………., je IP dne 8. 7. 2016 poklical ……………, ki je razložil, da je vse njegovo »delo« v zvezi s parc. št. 55/2 razvidno iz elaborata IDPOS 1039, s katerim prosilka že razpolaga. Drugih dokumentov nima in jih tudi ni imel.IP je v pritožbenem postopku preučil navedbe in pojasnila organa v izpodbijani odločbi in meni, da je organ utemeljeno obrazložil, zakaj je zavrnil zahtevo prosilke iz razloga, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga – ker je prosilki posredoval že vso razpoložljivo dokumentacijo. Da se je organ v konkretnem primeru trudil, da bi ravnal čim bolj transparentno in da ničesar ne prikriva, kaže tudi dejstvo, da je prosilki posredoval vso dokumentacijo, ki se vsebinsko nanaša na njeno zahtevo, kar je preveril tudi IP sam na ogledu in camera. IP zato ne vidi razumnih razlogov, na podlagi katerih bi podvomil v navedbe organa, da z drugimi dokumenti, kot s prosilki že poslanimi, ne razpolaga. Na drugi strani pa tudi prosilka v pritožbi ni izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj prosilka zgolj našteva oziroma se sklicuje na priložene listine in navaja, da želi drugačne podatke ter da dokumenti pač morajo obstajati.
IP izpostavlja, da samo dejstvo, da iz dokumentacije, ki jo je prosilki posredoval organ, prosilka ne more dobiti želenih podatkov, ne more predstavljati dokazov oziroma relevantnih argumentov za to, da dokumentacija obstaja in da je organ prosilki noče posredovati, oziroma, da ji jo prikriva. Prav tako mnenje prosilke, da bi zahtevani dokumenti morali obstajati pri organu, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo (četudi je mnenje prosilke, da bi jih organ v skladu s predpisi moral imeti). Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilki ne more posredovati.
Poudariti je treba še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve. IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. IP ob tem pojasnjuje, da prosilci v postopku dostopa do informacije javnega značaja nimajo pravnega varstva, če niso zadovoljni z vsebino posredovane informacije ali ker menijo, da organ ni ravnal pravilno. Takšno pričakovanje ni upravičeno. Podobno kot prosilec ne more od organa izsiliti informacije, ki še ni nastala, tudi ne more zahtevati informacije določene vsebine. Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, celotne spisne dokumentacije in navedenega), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilke organ ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, kot že posredovanimi, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka