Penzion Rožica - Center za idrijsko dediščino

Datum: 29.05.2016
Številka: 090-117/2016
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Organ je zavrgel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ker prosilec zahteve ni ustrezno dopolnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna. Prosilec namreč zahteve, kljub pozivu organa na dopolnitev zahteve v skladu z določbami 17. člena ZDIJZ, ni ustrezno dopolnil v roku, ki mu ga je na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ določil organ. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-117/2016/2Datum: 30. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 19. 5. 2016, zoper sklep Centra za idrijsko dediščino, Ulica IX. korpusa 17, 5280 Idrija (v nadaljevanju: organ), št. 10360-00001/2016-06 z dne 17. 5. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 19. 5. 2016 zoper sklep Centra za idrijsko dediščino št. 10360-00001/2016-06 z dne 17. 5. 2016 se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:Prosilec zahteva v imenu javnosti naslednje podatke:- »na kakšni pravni podlagi Občina Idrija diskriminira … z blokado oglaševanja na uradni spletni strani Centra za idrijsko dediščino (v nadaljevanju: CID), TIC-a ipd. javno financirani turistični infrastrukturi in z blokado postavitve usmerjevalnih lamel? Če gre za diskriminacijo, kdo je odgovorna oseba zanjo in bo v kratkem ponudila odstop ali pa za te nezakonitosti prevzema odgovornost župan s …, ki po našem ni iz Idrije?;- ali je kak Občinski organ ali privesek na kakršnikoli način sodeloval pri vandalizmu/krajami nad transparenti v mestu Idrija?;- CID je pred kratkim gostoval informatorje iz Ljubljane na račun občinskega proračuna. Sporočite nam podatke o stroških tega podajanja informacij. Ste podali podatke o naši ponudbi? Kako ste izbrali nastanitev pri Hotelu Jožef?- Ste premislili o predlogu za nemudno ukinitev podvojenih organov Občinskega redarstva (Medobčinski inšpektorat pokriva vse) in CID-a (župan pokriva vse)? Kako nameravate smiselneje porabiti okoli 600.00 – 800.000 EUR letno?«.V nadaljevanju zahteve prosilec navaja vprašanja novinarjem za Občino Idrija.Prosilec je 3. 5. 2016 obvestil IP, da organ na postavljena vprašanja ni odgovoril v 20 dneh, zato je IP pozval organ na ustrezno ukrepanje oziroma pojasnilo. Organ je tako pozval prosilca z dopisom z dne 10. 5. 2016, da v roku treh delovnih dni dopolni zahtevo, prav tako je posredoval IP pojasnilo. Poziv je prosilec prejel 11. 5. 2015 in v elektronskem odgovoru istega dne med drugim navedel, da je zahteva popolna.Organ je zahtevo prosilca zavrgel s sklepom št. 10360-00001/2016-06 z dne 17. 5. 2016. V utemeljitev odločitve je organ navedel, da je po pregledu zahteve ugotovil, da je nepopolna, zato je prosilca pozval na dopolnitev, in ker je prosilec zahtevo v postavljenem roku dopolnil le delno, jo je organ skladno z 19. členom ZDIJZ v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ zavrgel s sklepom. Po oceni organa namreč prosilec ni opredelil informacije, s katero se želi seznaniti, ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).Prosilec je v pritožbi z dne 19. 5. 2016 zoper sklep organa navedel, da je opredelil vse informacije, s katerimi se želi seznaniti, in da je iz same narave stvari povsem jasno, da želi pridobiti pisne odgovore odgovorne osebe na postavljena vprašanja. Po njegovem mnenju že iz same zastavitve vprašanj ne gre za vpogled v zbirko podatkov ali prepis, ampak za odgovor v pisni ali elektronski obliki, prodajno pogodbo pa želi fotokopirano, lahko se pa način seznanitve tudi dopolnjuje, najprej vpogled, nato fotokopija. Zahteva vsebuje vse predpisane vsebine in prosilec sodi, da če se prosilec predhodno ne izjasni glede oblike, mora organ namesto jezikovne razlage uporabiti namensko. Namen zakona je v tem, da je zahteva prosilca čim bolj jasna in razumljiva organu. V kolikor organ razpolaga z odgovori v kaki drugi obliki, kot pisni, bi lahko razkril prosilcu, v katerem primeru je temu tako v skladu z 9. členom ZDIJZ. Ker se organ ni potrudil z obrazložitvijo, prosilec meni, da naj IP izda odločbo, s katero dovoljuje vpogled v informacije javnega značaja, v kakršnikoli obliki se nahajajo, saj prosilec ne more vedeti, ali so v elektronski obliki, ali gre za prepise, fotokopije ali je možen le vpogled v nekatere dokumente. Gre za stvar obrobnega pomena, na podlagi katere ni mogoče zavreči zahteve.Organ po prejemu pritožbe ni spremenil svoje odločitve, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 10360-00001/2016-008 z dne z dne 24. 5. 2016 odstopil v pristojno reševanje IP ter posredoval tudi predmetni spis zadeve št. 10360-1/2016.Pritožba ni utemeljena.1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organaGlede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo zoper sklep in glede odločanja organa druge stopnje o tej pritožbi se smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo (prvi odstavek 259. člena ZUP). IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija sklep organa, s katerim je ta zavrgel zahtevo prosilca, ker je prosilec ni ustrezno dopolnil v roku, v celoti.IP je v tem pritožbenem postopku obravnaval samo zahtevo z dne 29. 3. 2016, saj je organ zahtevo prosilca z dne 30. 3. 2016 odstopil pristojnemu organu. Zavezanci po ZDIJZ, torej tudi organ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Kot izhaja iz predmetnega spisa, je bila zahteva odstopljena pristojnemu organu, Občini Idrija.2. Zavezanci in obvezne sestavine zahteve za posredovanje informacij javnega značajaIP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.Med strankama je torej sporno, ali obsega zahteva prosilca za posredovanje informacij javnega značaja vse obvezne sestavine. ZDIJZ določa obvezne sestavine v določbah 17. člena. V skladu s prvim in drugim odstavkom navedenega člena mora zahteva vsebovati:

navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca;
v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja mora prosilec opredeliti:

- informacijo, s katero se želi seznaniti, - na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni, rok pa ne sme biti krajši od 3 delovnih dni (18. člen ZDIJZ). Če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona, organ zavrže zahtevo s sklepom (19. člen ZDIJZ).Organ je posredoval IP celoten predmetni spis in z vpogledom v dokumente je IP ugotovil, da je organ z dopisom št. 10360-00001/2016-002 z dne 10. 5. 2016 pozval prosilca, da v roku treh delovnih dni dopolni zahtevo z:- navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca;- informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).Prosilec je poziv na dopolnitev vloge prejel 11. 5. 2016 in istega dne tudi odgovoril organu po elektronski pošti. V odgovoru je prosilec navedel podatke o naslovnikih zahteve, torej organ in Občino Idrija kot ustanoviteljico organa. Navedel je še, da je bila zahteva popolna že prej, direktorica organa pa kot kaže uporablja podobne taktike šikaniranja kot na javnem razpisu za izbiro novega oskrbnika, kar samo po sebi največ pove o utemeljenosti zahteve po podatkih.IP je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu postavil rok za dopolnitev zahteve v okviru, ki ga določa ZDIJZ, prosilec pa je nato v postavljenem roku na poziv organa odgovoril. IP je iz vpogledom v zahtevo prosilca z dne 29. 3. 2016 in dopolnitev zahteve z dne 11. 5. 2016 ugotovil tudi, da prosilec ni opredelil načina seznanitve z zahtevanimi informacijami. Kot že navedeno, je način seznanitve z zahtevanimi informacijami javnega značaja obvezna sestavina zahteve. IP se v zvezi s tem ne strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da se je organ premalo potrudil pri obrazložitvi te obvezne sestavine, saj je organ v pozivu prosilcu navedel, da zahteve ni mogoče obravnavati, ker ni popolna, sestavine zahteve, ki naj jih posreduje prosilec, je organ v besedilu poudaril, prav tako pa je organ še navedel, da bo zahtevo zavrgel, če v roku ne bo dopolnjena. Organ je torej ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in zahtevo prosilca zavrgel, ker ne obsega vseh obveznih zakonskih sestavin. Ob tem IP še navaja, da je informacija javnega značaja na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.V skladu z navedenim ne gre za informacijo javnega značaja, če prosilec od organa zahteva pojasnila in je zahteva oblikovana v obliki vprašanj, organ pa ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na tako postavljena vprašanja.3. SklepnoIP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Penzion Rožica - Center za idrijsko dediščino

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE