SAZAS - Urad RS za intelektualno lastnino
+ -Številka: 090-113/2016
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:Organ je zahtevo prosilca zavrgel , ker je zahtevo vložila oseba, ki v skladu s statutom prosilca ne more biti pooblaščena za zastopanje prosilca. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podano pooblastilo pravno veljavno v skladu z določili 53. in 54. čl. ZUP, zato je pritožbi ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:Številka: 090-113/2016/2Datum: 30. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odst. 251. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Združenja SAZAS, Špruha 19, 1236 Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, p.p. 539, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep, z dne 18. 4. 2016, št. 090-5/2016-6, Urada RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Urada RS za intelektualno lastnino z dne 18. 4. 2016, št. 090-5/2016-6 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je, dne 23. 2. 2016, od organa zahteval dokument, iz katerega izhaja, da je bila oblikovana delovna skupina iz predstavnikov organa, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za pravosodje, in sicer za namen priprave sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah v letu 2013.Organ je z dopisom št. 090-5/2016-2, z dne 29. 2. 2016, pozval prosilca k dopolnitvi zahteve. Ob tem je navedel, da iz zahteve ni razvidno, v kakšni obliki se želi prosilec seznaniti z zahtevanimi informacijami ter, da zahteva ne vsebuje obveznih podatkov o zastopniku ali pooblaščencu prosilca, prav tako ni predloženo pooblastilo za zastopanje pravne osebe. Prosilec je dne 3. 3. 2016 zahtevo dopolnil tako, da je navedel, da želi prejeti zahtevane informacije v elektronski obliki, na e-naslov … Dopisu je priložil pooblastilo, podano s strani predsednika Upravnega odbora prosilca.Organ je z dopisom št. 090-5/2016-4, z dne 10. 3. 2016, ponovno pozval prosilca k dopolnitvi zahteve, ker oseba, ki jo je prosilec pooblastil, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pooblastila za zastopanje prosilca v skladu s 6. čl. statuta prosilca.Prosilec je dne 18. 3. 2016 zahtevo ponovno dopolnil s tem, da je navedel, da je bilo pooblastilo podano v skladu s 54. in 55. čl. ZUP.Organ je s sklepom št. 090-5/2016-6, z dne 18. 4. 2016, prosilčevo zahtevo zavrgel, ker je zahtevo vložila oseba, ki v skladu s 6. čl. statuta prosilca ne more biti pooblaščena za zastopanje prosilca.Zoper sklep organa je prosilec, dne 5. 5. 2016, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je bila zahteva vložena po pooblaščencu prosilca. Organ je pravočasno prejel dopolnitev zahteve, ki ji je bilo priloženo tudi pooblastilo predsednika upravnega odbora (zakonitega zastopnika) prosilca. Statut je akt interne narave društva in nima učinkov zoper tretje osebe. Poleg tega določba statuta, na katero se je skliceval organ, ni omejujoča, saj ne vsebuje besede »samo«, »le«, »zgolj« ali katere koli druge besede oz. vsebine, ki bi kazala na to, da sme predsednik upravnega odbora prosilca za zastopanje pooblastiti le drugega člana upravnega odbora ali direktorja prosilca, ne pa tudi katere koli druge osebe. Nadalje je navedel, da je organ napačno uporabil 1. odst. 54. čl. ZUP v skladu s katerim je pooblaščenec lahko vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Upravni organ mora v skladu s 1. odst. 6. čl. ZUP v upravni zadevi odločati po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalne skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, kar pomeni, da statut ni pravno relevantna podlaga, ki bi jo organ smel upoštevati. Določene zunanje učinke (tj. proti tretjim osebam) v zvezi z omejitvijo zastopanja bi statut lahko imel zgolj tedaj, če bi kakšen zakon to posebej določal. Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-5/2016-8, z dne 16. 5. 2016, s prilogami, poslal v odločanje IP.Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V predmetni zadevi je sporno, ali je prosilec podal pravno veljavno pooblastilo za zastopanje v postopku po ZDIJZ. Organ je namreč v izpodbijanem sklepu navedel, da je bilo pooblastilo dano osebi, ki ne more biti pooblaščenec, ker ta ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa 6. čl. statuta prosilca. IP pritrjuje pritožbeni navedbi, da je statut interni akt, s katerim ni mogoče spreminjati zakonsko določenih procesnih pravil v zvezi z zastopanjem strank v upravnem postopku. V skladu s 1. odst. 53. čl. in 1. odst. 54. čl. ZUP lahko stranka oz. njen zakoniti zastopnik določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku. Pooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben. IP je na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotovil, da je bilo s strani zakonitega zastopnika prosilca podano pooblastilo za vsa procesna dejanja v predmetnem postopku pred organom. Poleg tega pa je bila podana tudi odobritev vseh že opravljenih dejanj. IP tudi ne dvomi, da je konkretna oseba, ki jo je prosilec pooblastil, poslovno popolnoma sposobna. Posledično je IP zaključil, da je v predmetni zadevi presojano pooblastilo pravno veljavno. Organ je s tem, ko je prosilcu odrekel možnost udeležiti se postopka po pooblaščencu, zagrešil bistveno kršitev postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP.IP ugotavlja, da je organ na podlagi bistvene kršitve pravil postopka opustil vsebinsko obravnavo zadeve. Organ v ugotovitvenem postopku posledično ni presojal obstoja vseh zahtevanih dokumentov in možnosti (delnega) dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga oz. je dejansko stanje ugotovil nepopolno.Navedena kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sta rezultirala v nepravilni in nezakoniti odločitvi, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje. V skladu s 3. odst. 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, kateri dokumenti so to in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od dostopa in iz česa to izhaja. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, mora organ, za vsak posamezen dokument, presoditi, in ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. čl. ZDIJZ. Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ bistveno kršil pravila postopka in nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je bilo treba, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Postopek vodil:Jan Merc, univ. dipl. prav.asistent svetovalca IPInformacijski Pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.informacijska pooblaščenka