Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-111/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilca sta od organa zahtevala fotokopijo vseh usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013. Organ je izdal odločbo, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanih usmeritev. Organ je pojasnil, da zahtevanih dokumentov nima. Prosilca sta se pritožila. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v ugotovitvenem postopku potrdil ugotovitve organa prve stopnje in pritožbo prosilcev zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-111/2016/2Datum: 6. 7. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………., z dne 6. 5. 2016 (v nadaljevanju prosilca), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilcev z dne 6. 5. 2016 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-41/2015/96 z dne 29. 4. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilca sta dne 9. 4. 2016 na organ naslovila dopis, v katerem sta povzela njima pomembne ugotovitve revizijskega poročila Pravilnosti poslovanja inšpektoratov na področju prostora, energetike, rudarstva, prometa in učinkovitost izvajanja nalog gradbene inšpekcije v letih 2011 in 2012, št. 320-9/2012/109 z dne 28. 5. 2015. Na podlagi navedenega sta od organa zahtevala fotokopijo vseh usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.Organ je dne 29. 4. 2016 izdal odločbo št. 090-41/2015/96, s katero je prosilcema zavrnil dostop do zahtevanih usmeritev. Organ je pojasnil, da je v zvezi z opisano zahtevo prosilcev opravil vpogled v računalniško vodene evidence spisov in dokumentov pri organu z namenom ugotovitve, ali so bili v letu 2013 pričeti in/ali končani postopki v zvezi z izvensodnimi ponudbami za poravnavo glede delovanja gradbene inšpekcije, in/ali so bile v teh postopkih Državnemu pravobranilstvu RS podane usmeritve. Pri pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da je v letu 2013 pri organu bil pričet en postopek v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki ga organ vodi pod št. 0612-98/2013. Drugega postopka ali dokumenta z zahtevano vsebino v računalniški evidenci organa ni mogoče odkriti. Organ je opravil tudi vpogled v spis št. 0612-98/2013. Pri vpogledu je bilo ugotovljeno, da v spisu ni usmeritev, ki bi jih IRSOP posredoval Državnemu pravobranilstvu RS. Nobena listina v spisu nima takega naziva - poimenovanja (usmeritve) ali tovrstne vsebine, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot »usmeritve«.Organ je zaključil, da niti v navedenem spisu št. 0612-98/2013, niti v drugi dokumentaciji organa, ni dokumenta, ki bi ga bilo mogoče obravnavati kot »usmeritve Državnemu pravobranilstvu RS v primeru končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za dokončane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013«.Prosilca sta se dne 6. 5. 2016 pritožila in v pritožbi navedla, da jima je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Prosilca sta se v pritožbi oprla na odgovor generalnega državnega pravobranilca …………, št. DP-AOl-318/2011-37-1 z dne 23. 2. 2016, ki je bil naslovljen na Ministrstvo za pravosodje, iz katerega je po njunem mnenju razvidno, da v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III. P 2479/2013 Državno pravobranilstvo RS zastopa stališče pristojnega ministrstva. V situaciji, ko sta predmetna odgovora v popolnem nasprotju, nekdo od navedenih državnih organov, preprosto rečeno laže oz. zavaja, posledično je vložitev predmetne pritožbe način, da se preveri in ugotovi, kdo od navedenih državnih organov laže/zavaja. Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-41/2015/103 dne 18. 5. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Organ je navedel še, da stališče pritožnikov, da naj bi eden od organov lagal, nima nikakršne povezave z dejanskim stanjem in vsebino listin. Posamezne listine oziroma vsebina le teh, se nanašajo na konkretna posamična vprašanja glede vsakega organa posebej in ne na splošno vprašanje usmeritev enega od organov drugemu organu. Organ je ob odstopu IP posredoval tudi listine, na podlagi katerih je odločal.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu ter da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.IP primarno ugotavlja, da je predmet pritožbe prosilcev in posledično predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dostop do usmeritev, ki jih je organ posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013 (v nadaljevanju: usmeritve).Iz prvega odstavka 1. člena in 4. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo. Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na to, da zahtevanih usmeritev nima in ker pritožba prosilcev izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevane usmeritve obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. IP se pri razjasnitvi dejanskega stanja v konkretni zadevi najprej sklicuje na dopis oziroma pojasnilo Državnega pravobranilstva RS, ki ga je IP pridobil v postopku št. 090-92/2016, ki se vsebinsko nanaša na dostop do enakega dokumenta, kot je predmet presoje v predmetnem postopku. Državno pravobranilstvo RS je v dopisu št. DP-2 GSDP-20/2016-10 z dne 26. 5. 2016 pojasnilo, da je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09 in 46/13; v nadaljevanju ZDPra). V okvir zastopanja sodi tudi sklepanje sodnih in izvensodnih poravnav, vendar le v zadevah, v katerih je možna mirna rešitev spora. Z namenom pridobitve zahtevanih podatkov so izdelali AdHoc statistično poizvedbo iz informacijskega sistema »vpisniki« za vse zadeve (v katerih kot stranko Državno pravobranilstvo RS zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov«) zaključene s sodno ali izvensodno poravnavo v obdobju od 1. 1. 2013 do 2. 4. 2016. Na osnovi statistične poizvedbe je bilo ugotovljeno, da v navedenem obdobju v zadevah s temeljem »protipravno ravnanje državnih organov« in v katerih bi kot stranka nastopali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo ali Inšpektorat RS za okolje in prostor, ni bilo sklenjenih izvensodnih ali sodnih poravnav. Informacijski sistem »vpisniki« pa niti ne omogoča izdelave AdHoc statistične poizvedbe o številu usmeritvenih navodil, ki jih je Državno pravobranilstvo RS prejelo v posameznem obdobju s strani katerega koli državnega organa, ki ga Državno pravobranilstvo RS zastopa. Pri tem je organ izpostavil, da oblika in vsebina usmeritvenih navodil zastopanega državnega organa v smislu prvega odstavka 7. člena ZDPra ni vnaprej določena, zato jih tudi ni mogoče (vedno) kot dokumentov zabeležiti v popisih spisov, niti jih ni možno po tem kriteriju iskati med množico spisov in niti jih nato statistično obdelovati.Tudi sam organ je navedel, da ne razpolaga z nobenimi usmeritvami, ki bi jih posredoval Državnemu pravobranilstvu RS v primerih končanih postopkov izvensodnih ponudb za poravnavo zaradi nezakonitega delovanja gradbene inšpekcije, vse za končane ponudbe izvensodne poravnave, ki so bile vložene v letu 2013.Glede postopka št. 0612-98/2013 je organ še pojasnil, da izvensodna poravnava niti ni bila sklenjena. Organ je IP posredoval tudi popis spisa št. 0612-98/2013. Med dokumenti ni navedenih nobenih »usmeritev« ali navodil Državnemu pravobranilstvu RS.IP tako ni našel razloga, da ne bi sledil navedbam Državnega pravobranilstva RS in organa, da ne razpolagata z usmeritvami. IP ob tem še dodaja, da prosilca v pritožbi nista izkazala oziroma navedla nobenih utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahtevana dokumentacija dejansko obstaja, saj se prosilca sklicujeta le na splošno izjavo generalnega državnega pravobranilca, ki pravzaprav predstavlja povzetek določbe 7. člena ZDPra, da »državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe«, ki vsekakor ne zadostuje kot odločilen argument, da usmeritve, kot jih zahtevata prosilca, pri organu dejansko obstajajo v obliki dokumentov. Tudi mnenje prosilcev, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, ne more v ničemer spremeniti dejstva, da dokumenti pri organu dejansko ne obstajajo. Organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), prosilcema namreč ne more posredovati, zato je IP pritožbo prosilcev, ki se nanaša na dostop do usmeritev, zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.IP poudarja še, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. IP tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi oziroma ustvari dokumente, ki so predmet zahteve.Po preučitvi celotne zadeve (obrazložitve organa, Državnega pravobranilstva RS in celotne spisne dokumentacije), IP ugotavlja, da v zvezi z zahtevo prosilcev, organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, pritožba je torej neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka