+-Datum: 09.11.2016 Številka: 090-110/2016 Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za delovno področje organa, Ali gre za inf. javnega značaja POVZETEK:Prosilka je zahtevala dostop do različnih dokumentov iz delovnega področja javnega podjetja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja in je napačno uporabil materialno pravo. Organ je javno podjetje in kot pravna oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Navedeno pomeni, da je javno podjetje tudi v delu izvajanja tržne dejavnosti, če je ta neločljivo povezana z izvajanjem javne službe, podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz javnih sredstev, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za delovno področje organa in za opravljanje javne službe. IP je tako ugotovil, da so zahtevani programi oz. projekti oskrbe s pitno vodo in statut organa v zvezi z izvajanjem javne službe oskrbe s pitno vodo in predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. V preostalem delu je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:Številka: 090-110/2016/25Datum: 10. 11. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo javnega podjetja Mariborski vodovod, Javno podjetje, d.d., Jadranska c. 24, 2000 Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Kac & odvetniki o.p. d.o.o., Partizanska 11/I, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 5202-1/1 z dne 29. 3. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjoO D L O Č B O:
Pritožbi prosilke se delno ugodi in se 2., 3. in 9. točka, v delu, ki se nanaša na dostop do statuta organa, ki je veljal pred spremembo na skupščini 30. 6. 2014 in do akta o ustanovitvi družbe MID Maribor d.o.o., izreka odločbe organa št. 5202-1/1 z dne 29. 3. 2016 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki na naslov …………………. posredovati naslednje dokumente:
- ponudba za izdelavo Razvojnega programa oskrbe Mestne občine Maribor s pitno vodo za obdobje 2014 - 2020;- pogodba o financiranju in izvedbi izdelave razvojnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014 - 2020 z dne 3. 4. 2013;- račun št. MV-MAT-2130657;- Razvojni program oskrbe s pitno vodo 2014 - 2020, maj 2013;- Etapna priprava za realizacijo projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo – Mariborski okoliš, z dne 24. 4. 2009;- Projekt ureditve oskrbe SV Slovenije s pitno vodo, z dne 16. 1. 2006;- čistopis Statuta delniške družbe MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d.d. Maribor z dne 29. 6. 2010;Prosilki se posreduje napotilo na naslednji spletni strani:- http://www.mb-vodovod.si/media/files/Proj.ur.oskr_SV_Slov._s_pit._vodo.pdf in- http://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp?s=49&id=1597796.
Pritožba prosilke zoper 1., 4., 10. in 11. točko ter zoper 9. točko, v delu, ki se nanaša na dostop do dogovora, sklenjenega med organom in MOM, oz. dokumenta (dopis, elektronska pošta, itd), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev družbe MID d.o.o., izreka odločbe organa št. 5202-1/1 z dne 29. 3. 2016, se zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:Prosilka je z vlogo z dne 25. 1. 2016 zahtevala dostop do naslednjih informacij v elektronski obliki:
dokument, iz katerega bo razviden % vodne izgube na sistemu Mariborskega vodovoda, na katerem delu sistema nastajajo (oskrbovalna področja) izgube in podlago za razliko med vrednostmi izgub v letnem poslovnem poročilu za leto 2013 in odstotkom, ki so ga plačevali uporabniki na položnicah pod postavko vodno povračilo vodne izgube;
dokument oz. projekt, ki ga je naročila Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) in je omenjeno v poročilu za leto 2013 na str. 42 ter sklep pristojnega organa, na osnovi katerega je bil projekt sprejet. Kolikšni so stroški izdelave projekta (račun)? So izdelani razvojni projekti tudi za ostale občine, ki se oskrbujejo z vodo iz sistema Mariborskega vodovoda? Če so, prosi za te dokumente. Koliko je posamezna občina za to plačala (računi)?
projektno nalogo za razpisno dokumentacijo, ki jo je organ pripravil za kandidaturo za evropska kohezijska sredstva za obnovo in širitev vodovodne infrastrukture: OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU SV SLOVENIJE II. faza (v približni vrednosti 30 mio €);
organ je kreditiral Športni center Pohorje, ki je pristal v stečaju. Prosi za sklep pristojnega organa, ki je odobril kreditiranje in dokument, iz katerega je razvidno, kolikšna sredstva je organ pri tem izgubil;
dokumente, iz katerega so razvidne odškodnine, ki jih je organ plačal na kmetijskih zemljiščih po posameznih vodnih virih za leto 2013 in koliko teh odškodnin plača posamezna občina v sistemu vodooskrbe Mariborskega vodovoda ter sklepe občin za potrditev ključev – sodil, po katerih se delijo ti stroški;
ponudbe za gradbena dela pri zamenjavi vodovodov v ulicah Pariške komune, Rozmanove, Renkove, Trubarjeve in II. tlačne cone Studenci ter sklep o oddaji del, katerih skupna vrednost je bila po poročilu za leto 2013 445.605,25 EUR;
rezultate meritev koncentracije svinca v pitni vodi v Ribiški 2 in ugotovitve komisije, kaj je povzročilo presežek dovoljene koncentracije;
dokumente, iz katerih je razviden izračun, ki je bil podlaga za določitev najemnine vodovodne infrastrukture in sicer za leta 2008 - 2015 po občinah v sistemu Mariborskega vodovoda;
statut organa, veljaven pred spremembo na skupščini dne 30. 6. 2014 in akt o ustanovitvi družbe MID Maribor d.o.o. Prosi tudi za dogovor, sklenjen med organom in MOM oz. dokument (dopis, elektronska pošta, itd.), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev MID d.o.o. (po trditvah direktorja organa je pobudnica za ustanovitev MOM) po stečaju družbe ZIM Maribor;
sklep pristojnega organa z obrazložitvijo namena za vstop organa v lastništvo družbe NIPA (vložek 175.000 EUR);
pogodbo, na podlagi katere je organ posodil sredstva podjetju RTS.
Organ je dne 29. 3. 2016 izdal odločbo št. 5202-1/1 in zahtevi prosilke delno ugodil ter po točkah zahteve odločil, kot sledi:
organ je prosilko napotil na letno poročilo za leto 2013, dostopno na povezavi http://www.mb-vodovod.si/media/files/MVLp2013.pdf, v katerem so podatki, po katerih sprašuje; z drugim dokumentom organ ne razpolaga;
organ ne razpolaga z dokumentom, zato prosilko napotuje na MOM;
zahtevani dokument je bil izdelan na naročnika MOM, zato prosilko napotuje na MOM;
dokumenti niso informacija javnega značaja;
organ ne razpolaga z dokumenti in je zahtevo odstopil Ministrstvu za okolje in prostor;
organ je prosilki posredoval dokumente na zgoščenki;
organ je prosilki posredoval zadnjih 8 analiz izvidov, ki jih je organ opravil na lokaciji Ribiška ulica 2, 2000 Maribor; z drugimi dokumenti organ ne razpolaga;
organ ne razpolaga z dokumenti in je prosilko napotil na predmetne občine;
organ ne razpolaga z dokumentom, zato prosilko napotuje na MOM;
dokumenti niso informacija javnega značaja;
dokumenti niso informacija javnega značaja.
Prosilka je pravočasno vložila pritožbo zoper 1., 2., 3., 4., 9., 10. in 11. točko izreka izpodbijane odločbe in glede posamezne točke navedla naslednje:- meni, da morajo obstajati osnove za izračun vodnih izgub in tudi za objavo v letnem poročilu (1. točka);- ne razume odgovora organa, da je ta del zahteve odstopil MOM. Sprašuje se, ali se mora sama obrniti na MOM ali bo to storil že organ (2., 3. in 9. točka);- da se ne strinja z odločitvijo organ glede 4., 10. in 11. točke, da ne gre za informacijo javnega značaja;- da naj bi statut organa, veljaven pred spremembo na skupščini dne 30. 6. 2014 in akt o ustanovitvi družbe MID Maribor d. o. o. zahtevala od MOM, je nerazumljivo, saj gre za osnovne dokumente podjetja. Prav tako mora zagotovo obstajati dokument (dopis, elektronska pošta, itd), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev MID d.o.o. (9. točka).Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom št. An/U-456/15-An/Ž, z dne 17. 5. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. IP je organ pozval, naj mu posreduje zahtevane dokumente in dodatna pojasnila, ki zadevajo predmet pritožbe. Za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja je IP pri organu, dne 19. 8. 2016, opravil še ogled in camera, naknadno pa je organ IP posredoval še zahtevane dokumente.Pritožba je delno utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP se bo uvodoma opredelil do navedb organa na ogledu in camera, kjer je izpostavil, kdo je prosilka in kakšen namen zasleduje z zahtevo. Menil je celo, da je zahteva prosilke šikanoznega značaja oz. pomeni zlorabo pravice, saj se je že večkrat zgodilo, da so bile posredovane informacije (drugim prosilcem povezanim s prosilko, tudi medijem), nato javnosti prikazane zavajajoče in napačno. IP poudarja, da je pravica vedeti temeljna človekova pravica in da vsak prosilec lahko zahteva dostop do katerekoli informacije javnega značaja, ki jo kot takšno opredeljuje zakon. Organ od prosilca ne sme zahtevati, da izkaže pravno korist (pravni interes). Organ ne sme spraševati po tem, za kakšen namen prosilec potrebuje zahtevano informacijo. Razlogi prosilca, zakaj potrebuje informacijo javnega značaja, so povsem brezpredmetni za presojo o dopustnosti dostopa do informacij. Povedano drugače, prosilec lahko informacijo zahteva zgolj in izključno iz radovednosti, brez, da bi z njo karkoli počel.IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah št. 090-254/2015/2 z dne 26. 11. 2015 in št. 090-19/2016 z dne 12. 5. 2016[1] obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno. Po mnenju IP lahko zavezanec po ZDIJZ zahtevo prosilca zavrne po petem odstavku 5. člena ZDIJZ le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz sodne prakse in prakse IP jasno izhaja, da je treba izjeme, vključno z zlorabo pravice, razlagati restriktivno. IP posebej izpostavlja sodbo Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013, v kateri je sodišče že postavilo okvirna merila, na podlagi katerih je mogoče izjemoma zavrniti zahtevo prosilca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ko prosilec zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer ne more biti razlog za zavrnitev zahteve (zgolj) večji obseg zahtevane dokumentacije (slednje je Upravno sodišče zapisalo že v sodbi št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007). Nedopustno bi torej bilo, da javnost ne pride do zahtevanih informacij javnega značaja samo zato, ker bi to pomenilo dodatno količino dela za zavezanca, saj bi to omogočilo skrivanje in netransparentnost dela javnega sektorja.IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da pravica prosilke zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ali tretjih oseb. Povedano drugače, prosilka z vlogo z dne 25. 1. 2016 ni prestopila meje pravno zavarovanega upravičenja in s tem ogrozila oziroma posegla v pravico drugega. Zahteve prosilke namreč ni mogoče objektivno povezati z zahtevami drugih prosilcev, organ, na katerem je dokazno breme, pa v obravnavanem primeru sploh ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da bi obravnavanje zahteve prosilke prekomerno obremenilo delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Kot že navedeno, večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Prav tako, kot pravno relevantno utemeljitev izjeme zlorabe pravice, ni mogoče šteti pavšalnega argumenta organa, da prosilka neobjektivno interpretira prejete informacije. Ob tem IP pripominja, da lahko organ prosilcem skupaj z dokumentacijo posreduje tudi dodatna pojasnila o pravilnem razumevanju dokumentov. S takšnim načinom bi organ lahko na enostaven način preprečil morebitno možnost napačnega razumevanja posredovane dokumentacije. Glede na navedeno ni mogoče slediti trditvi organa, da je prosilka očitno zlorabila pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. da je njena zahteva šikanoznega značaja.Predmet tega pritožbenega postopka je presoja, ali informacije, ki jih je organ zavrnil v 1., 2., 3., 4., 9., 10. in 11. točki izreka izpodbijane odločbe, izpolnjujejo vse kriterije informacije javnega značaja, saj je organ trdil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami oz. da informacije ne sodijo v delovno področje organa. V konkretni zadevi ni sporno, da je organ (druga oseba javnega prava) zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Organ je namreč ustanovila lokalna skupnost kot javno podjetje v lasti lokalne skupnosti za izvajanje gospodarske javne službe. Kot večina javnih podjetij je tudi organ ustanovljen na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS) v eni izmed oblik kapitalskih družb, delniški družbi[2]. ZGJS v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno (3. alineja prvega odstavka 6. člena ZGJS). Po pregledu relevantne zakonodaje je IP ugotovil, da organ opravlja obvezno lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbe s pitno vodo na območju občin ustanoviteljic. Javne službe s področja varstva okolja določa Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1), ki v 149. členu kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja, določa tudi oskrbo s pitno vodo. Pravno podlago za izvajanje javne službe organa nadalje najdemo v več drugih aktih, in sicer odlokih občin ustanoviteljic o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo[3] (v nadaljevanju Odloki).Organ je tudi izvajalec javnih pooblastil, kar izhaja iz Odlokov, ki določajo, da izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Prav tako organ izvaja javno pooblastilo na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 6416-10/2011/8 z dne 6. 6. 2011, izdane na podlagi 10. in 14. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS,št. 26/05-UPB1) ter prvega odstavka 6. člena Pravilnika o zahtevah, postopku imenovanja, nalogah in nadzoru imenovanih oseb na področju meroslovja (Uradni list RS, št. 131/04, 71/06 in 64/08).Iz Sklepa o preoblikovanju Javnega podjetja Mariborski vodovod p.o. v delniško družbo (MUV, št. 10/96; v nadaljevanju Sklep) je razvidno, da je temeljna dejavnost organa zbiranje, čiščenje in distribucija vode kot gospodarska javna oskrba naselij s pitno vodo, splošna gradbena dela, vodovodne in sanitarne inštalacije ter proizvodnja merilnih kontrolnih, preizkuševalnih navigacijskih in drugih inštrumentov ter naprav (4. člen). Družba lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki nimajo značaja gospodarskih javnih služb, če s tem soglaša ustanovitelj. Opravljanje teh dejavnosti mora zagotoviti profit (5. člen). Po pregledu spletne strani organa in Statuta organa z dne 30. 6. 2014 je IP ugotovil, da organ poleg osnovne dejavnosti (zbiranje in distribucija pitne vode), izvaja še druge dejavnosti, kot so izdelava, umerjanje, servisiranje in prodaja vodomerov, trgovina na debelo s cevmi in inštalacijskim materialom za vodooskrbo, projektiranje in tehnično svetovanje za področje vodooskrbe, itd. V 27. členu statuta je določeno, da organ pridobiva prihodek iz naslova opravljanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe in drugih storitev. IP poudarja, da je treba pri opredelitvi organa kot javnega podjetja in s tem zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, izhajati iz pridevnika »javno«. Za terminom javno podjetje se namreč skriva nekaj drugega, kot je običajna gospodarska družba. Za javna podjetja velja drugačen, to je javnopravni režim[4]. Stališče, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij v delu, v katerem izvaja tržno dejavnost, ne izhaja neposredno iz zakona, pač pa se je tako stališče skladno z namenom samega ZDIJZ izoblikovalo v praksi. Hkrati pa takšno stališče ne more pomeniti, da je javno podjetje kot pravna oseba javnega prava zavezanec samo v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe oz. javnih pooblastil. Iz navedenega izhaja, da je organ kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. V konkretnem primeru pravne podlage za delovanje organa, poleg ZGJS, urejajo tudi občinski odloki o gospodarskih javnih službah ter Sklep. Ker je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni prav izvajanju javne službe. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz navedenega izhaja, da ZGJS ne izključuje možnosti profitnega poslovanja. Vendar pa IP poudarja, da opravljanje tržne dejavnosti, ki jo organ kot javno podjetje opravlja v okviru svoje registrirane dejavnosti, predstavlja njegovo dopolnilno oz. posebno dejavnost. Tako na primer tudi Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) v 11. členu opredeljuje posebne storitve izvajalca kot »storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, ali prodajo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, in niso obvezne storitve javne službe«. V primeru organa so dopolnilne dejavnosti izdelava, prodaja in servisiranje vodomerov, vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih priključkov, izvajanje gradbenih in montažnih del na vodovodnem omrežju, projektiranje in tehnično svetovanje za področje vodooskrbe ter izdaja soglasij k projektni in gradbeni dokumentaciji ter priključitvi uporabnikov na vodovodno omrežje. Osnovni namen opredelitve posebnih storitev je, da jih lahko izvaja le tisti, ki je pridobil pravico izvajanja gospodarske javne službe in za s tem povezana sredstva, poleg tega pa pri izvajanju teh storitev običajno nima konkurence na trgu. Zato v tem delu ne gre za izvajanje tržnih storitev, ampak gre za stranski proizvod (storitve) gospodarske javne službe. Nameni dopolnilne dejavnosti so torej dopolnitev temeljenje dejavnosti (izvajanje javne službe), boljša ali polna izkoriščenost zmogljivosti organa (delovne sile, strojev, naprav in druge infrastrukture) ter dodatni prihodek. Slednji je najpomembnejši element izvajanja dopolnilne tržne dejavnosti javnega podjetja, saj se prihodek iz tržne dejavnosti lahko porabi za financiranje izvajanja javne službe, kot glavne dejavnosti javnega podjetja, zaradi katere je bil tudi ustanovljen. Tudi iz letnih poročil organa izhaja, da tržna dejavnost razbremenjuje vodooskrbno in bolj optimalno zapolnjuje razpoložljive kapacitete podjetja ter omogoča večjo produktivnost zaposlenih. Tržna dejavnost organa predstavlja okoli 1/3 kosmatega donosa (34% leta 2009, 31% leta 2011, 33% leta 2012 in 35% leta 2013). Za izvajanje dopolnilne (tržne) dejavnosti veljajo načela tržnega gospodarstva in so zato tudi ustvarjene predvsem zaradi pridobivanja dobička v in zunaj javnega podjetja. Medtem ko pa izvajanje gospodarske javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo predstavlja neprofitno dejavnost, namenjeno zagotavljanju osnovnih javnih dobrin. Glede na navedeno izvajanje tržne dejavnosti javnega podjetja ni izvajanje javne službe, vendar če je izvajanje tržne dejavnosti neločljivo povezano z izvajanjem javne službe in s tem tudi regulirano s predpisi, je javno podjetje tudi v tem delu svoje dejavnosti podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. Navedeno pomeni, da tudi informacije iz tržne dejavnosti sodijo v delovno področje organa in izpolnjujejo kriterije informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. A priori pa navedeno ne pomeni, da so vse tovrstne informacije tudi prosto dostopne, ampak je treba vsako presojati še z vidika izjem od prostega dostopa, določenih v 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ker so organ ustanovile občine za izvajanje javne službe in imajo v osnovnem kapitalu organa skupaj 100% delež[5], je organ zavezanec po ZDIJZ tudi na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava). V tem delu pa informacije javnega značaja (iz tržne dejavnosti) lahko nastanejo le v obsegu, kot je določen z novelo ZDIJZ-C (Uradni list RS, št. 23/14). Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ: - informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek; - informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Ker je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, kot tudi po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, pride v poštev določba osmega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Vse navedene ugotovitve bo IP upošteval v nadaljevanju pri opredelitvi, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do posameznih dokumentov, kot izhaja iz 1., 2., 3., 4., 9., 10. in 11. točke izreka izpodbijane odločbe. O pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbeIP je ugotovil, da informacije, ki jih je prosilka zahtevala v 1. točki zahteve in o dostopu do katerih je organ odločil v 1. točki izpodbijane odločbe, sodijo v delovno področje organa, kot izvajalca javne službe. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in dopisa organa z dne 30. 5. 2016, je organ prosilko v tem delu napotil na objavljeno letno poročilo 2013 (http://www.mb-vodovod.si/media/files/MVLp2013.pdf), saj z drugim dokumentom, iz katerega je razviden % vodne izgube na sistemu Mariborskega vodovoda, na katerem delu sistema nastajajo (oskrbovalna področja) izgube in podlaga za razliko med vrednostmi izgub v letnem poslovnem poročilu za 2013 podjetja in odstotkom, ki so ga plačevali uporabniki na položnicah pod postavko vodno povračilo vodne izgube, ne razpolaga. Ker organ z drugimi zahtevanimi dokumenti, kot letnim poročilom za leto 2013 (organ je prosilki že z izpodbijano odločbo posredoval povezavo na javno objavljeno in prosto dostopno letno poročilo), ne razpolaga, to pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot "kriterij materializirane oblike". Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. IP v predmetnem postopku ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, zato je pritožbo prosilke zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno, zavrnil.O pritožbi zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbeProsilka v tem delu pritožbe navaja, da ne razume odgovora organa, da je odstopil ta del zahteve v reševanje MOM in se sprašuje, ali se mora sama obrniti na MOM ali bo to storil že organa.IP pojasnjuje, da mora organa, v skladu z 20. členom ZDIJZ, če je prejel zahtevo in ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Ker je organ na ogledu in camera izpostavil dvom, da lahko glede dokumenta, ki ga je naredil za zunanjega naročnika in po mnenju organa on ni "lastnik" dokumenta, odloča o dostopu do dokumenta na podlagi zahteve po ZDIJZ, IP pojasnjuje, da je organ dolžan o zahtevanem dokumentu odločiti, če z njim razpolaga. Eden izmed kriterijev opredelitve informacije javnega značaja tako po prvem odstavku 4. člena kot prvem odstavku 4.a člena ZDIJZ je, da organ oz. poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, z informacijo razpolaga. To pomeni, da ga je lahko sam izdelal ali pa pridobil v okviru svoje dejavnosti. Vezano na konkreten primer, bi moral organ o zahtevi iz 2. in 3. točke meritorno odločiti, saj organ z dokumenti razpolaga. Navedeno kršitev je v pritožben postopku odpravil IP in odločil o zahtevanih dokumentih.IP je ugotovil, da so predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe naslednji dokumenti v zvezi z razvojnim programom oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014 - 2020:- ponudba za izdelavo Razvojnega programa oskrbe Mestne občine Maribor s pitno vodo za obdobje 2014 - 2020;- pogodba o financiranju in izvedbi izdelave razvojnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2014 - 2020 z dne 3. 4. 2013;- račun št. MV-MAT-2130657 ter- Razvojni program oskrbe s pitno vodo 2014 - 2020, maj 2013.Predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe pa so naslednji dokumenti:- Etapna priprava za realizacijo projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo – Mariborski okoliš, z dne 24. 4. 2009;- Projekt ureditve oskrbe SV Slovenije s pitno vodo, z dne 16. 1. 2006 in- Predlog kohezijskega projekta ureditev oskrbe SV Slovenije s pitno vodo z dne 23. 3. 2006 - na podlagi navedb organa je IP ugotovil, da je ta dokument dostopen na spletu na povezavi http://www.mb-vodovod.si/media/files/Proj.ur.oskr_SV_Slov._s_pit._vodo.pdf. Ker je dokument prosto dostopen na spletni strani, se prosilki na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ posreduje le napotilo na javno objavo zahtevanega dokumenta.Organ je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil, ker meni, da ne gre za informacije javnega značaja, saj je zahtevane dokumente pripravil v okviru tržne dejavnosti, priprava projektov. Kot že navedeno, IP ne oporeka dejstvu, da organ lahko opravlja tržno dejavnost, vendar to ne pomeni, da so vsi dokumenti iz tržne dejavnosti a priori izvzeti iz obveznosti organa kot zavezanca po ZDIJZ. Organ je javno podjetje, primarno ustanovljen za izvajanje gospodarske javne službe in v kolikor so dopolnilne dejavnosti in tržne dejavnosti v kakršnikoli povezavi z izvajanjem javne službe, so informacije, ki pri tem nastanejo oz. organ z njimi razpolaga, informacije javne značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Po pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da gre za dokumente v zvezi z dvema projektoma, ki se v celoti nanašata na izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Prav tako iz letnih poročil organa izhaja, da so za organ bistveni razvojni načrti oz. razvojni programi vodovodnega sistema kot celote. Med najpomembnejše strateške projekte, ki jih ima organ kot vodilo za uresničitev strateških ciljev kot javnega podjetja, ustanovljenega za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo, omenja ravno razvojna programa, katerih dokumente zahteva prosilka. Celotna idejna zasnova razvojnih projektov oskrbe s pitno vodo, od začetka do izdelave programov in izvedbe oz. izgradnje načrtovanih aktivnosti je neločljivo povezana z izvajanjem javne službe organa. Organ je pri pripravi razvojnih projektov v celoti učinkovito izkoristil vse informacije o stanju na obstoječem vodovodnem sistemu, s katerim upravlja v okviru izvajanje javne službe, ter znanje in izkušnje zaposlenih, pridobljene pri izvajanju javne službe. Glede na navedeno ima organ pri pripravi razvojnih projektov oskrbe s pitno vodo tudi monopolni položaj. Organ je bil pri pripravi projektov vezan na navodila občin, kot lastnikov vodovodnega sistema, ki so upravljanje in izvajanje javne službe zaupale organu. Prav tako je bil organ pri pripravi projektov vezan na zakonska določila s področja oskrbe s pitno vodo ter na okoljska in gradbena določila. Ker je organ trdil, da ne gre za delovno področje organa kot zavezanca po ZDIJZ, saj je bila izdelava projektov financirana na podlagi sklenjenega posla, pridobljenega na trgu, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja, zakaj financiranje organa iz tržne dejavnosti v konkretnem primeru ne pomeni, da so navedene informacije izvzete iz delovnega področja organa.Kot že navedeno, organ izvaja dejavnost izvajanja javne službe in druge dejavnosti, prihodek pa pridobiva iz naslova opravljanja dejavnosti obvezne gospodarske javne službe in drugih storitev. Organ se torej financira iz javnih sredstev kot tudi iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna ali javnih sredstev, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za delovno področje organa in za opravljanje javne službe. Okoliščine konkretnega primera kažejo, da so zahtevani dokumenti v tesni zvezi z izvajanjem javne službe, saj so bili dokumenti ustvarjeni za potrebe izvajanja javne službe v prihodnosti. Specifičnost relevantnih okoliščin glede konkretnega primera pa kaže, da tudi te informacije predstavljajo informacije javnega značaja pri organu, kljub temu, da so bile informacije financirane (po navedbah organa) iz tržne dejavnosti. Kot že navedeno, IP ne oporeka dejstvu, da lahko organ poleg javne službe izvaja tudi druge dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga ali storitev na trgu. Vendar pa je treba v zvezi s sklicevanjem na delitev dejavnosti organa na »tržni« del in javno službo izpostaviti, da priprava projektov kot strokovnih, finančnih in izvedbenih podlag in usmeritev za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ne more predstavljati takšne tržne dejavnosti organa, ki bi bila izvzeta iz dometa 4. člena ZDIJZ. IP poudarja tudi, da je bila delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost, na katero se sklicuje organ, presežena z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C, ki je bila sprejeta aprila 2014, in katere namen je še povečati transparentnost delovanja javnega sektorja in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Glede na navedeno je IP ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih v tem delu pritožbe za javnopravno sfero delovanja organa. Zahtevane informacije torej spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ in kot take izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki). IP je zato v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop do teh informacij lahko zavrne.Pri pregledu zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, pri čemer ime in priimek zaposlenega na občini ali pri organu, ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Navedene osebne podatke je dopustno razkriti na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev in opravljanje javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca). IP dodaja, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko, pojem "javna funkcija" pa s sistematično in teleološko razlago povezati tudi s pojmom "javne službe" v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze – takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 (tako tudi IP v odločbi št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014 in v odločbi št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014). Drugih osebnih podatkov zahtevani dokumenti ne vsebujejo.Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v 2. in 3. točki izreka izpodbijane odločbe neutemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. Ker je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, je IP v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP odpravil 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. O pritožbi zoper 4. točko izreka izpodbijane odločbeKer je organ trdil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, je IP presojal, ali dokumenti, ki se nanašajo na kreditiranje Športnega centra Pohorje (v nadaljevanju ŠCP), izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ je v dopisu z dne 30. 5. 2016 in na ogledu in camera pojasnil situacijo v zvezi s kreditiranjem ŠCP. Celotna "zgodba" v zvezi s kreditiranjem ŠCP se je začela, ko je ŠCP začel z izgradnjo sistema za zasneževanje Mariborskega Pohorja. ŠCP je za zagotavljanje zasneževanja najprej naredil zajetje vode, iz katerega črpa potrebno vodo. Zajetje je na zasebnem zemljišču in je v lasti ŠCP. Nato je ŠCP želel namestiti zasneževalnike, za kar je bilo treba izgraditi sistem za dovod vode iz zajetja. Za potrebe izgradnje omenjenega vodovodnega sistema, je ŠCP pri organu, leta 2001 in kasneje, nabavil vodovodne cevi in drug vodovodni material[6]. Ker ŠCP dobave materiala ni plačal, je organ dolg prekvalificiral v kredit (kreditne pogodbe št. 1/2001, 1/2004 in 1/2007). Nadzorni svet organa se je šele leta 2009[7] seznanil s posojili ŠCP in na 27. redni seji dne 30. 1. 2009, v zvezi s problematiko kreditiranja ŠCP, s sklepom zahteval sestanek z županom MOM. Po sestanku, februarja 2009, je bila sklenjena še kreditna pogodba št. 1/2009, na podlagi katere bi moral ŠCP povrniti kredit. Nato sta bivši in sedanji direktor z aneksi podaljševala roke vračila kredita in spreminjala (poviševala) obrestne mere. Organ je v letih od 2010 do 2012 uspel od ŠCP izterjati del kredita. Ker je ŠCP bil v postopku prisilne poravnave, je organ preostali del zapadlega kredita prijavil kot terjatev v postopku prisilne poravnave ŠCP. Leta 2014 je organ, s soglasjem MOM, stopil v lastniško strukturo ŠCP s konverzijo 100% terjatev iz naslova kreditnih pogodb za plačilo dobavljenega vodovodnega materiala. IP je pri pregledu dokumentov v zvezi s kreditiranjem ŠCP (kreditne pogodbe, računi, prijava terjatev v postopku prisilne poravnave itd.) ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo. Prosilka je namreč zahtevala sklep pristojnega organa, ki je odobril kreditiranje ŠCP, organ pa s tovrstnim dokumentom ne razpolaga. V nadaljevanju je IP preverjal, ali iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP v zvezi s kreditiranjem ŠCP, izhaja informacija, koliko sredstev je organ izgubil pri kreditiranju ŠCP. Iz dokumentov izhaja prvotni dolg ŠCP, višina kreditov, višina (v znesku ali odstotku) že odplačanega kredita ter višina prijavljenih terjatev v postopku prisilne poravnave oz. konverzija terjatev v lastniški delež ŠCP. Iz dokumentov tako ne izhaja podatek, koliko je organ pri kreditiranju ŠCP izgubil oz. se postavlja celo vprašanje, ali je organ sploh kaj izgubil, saj je preostanek terjatev iz naslova kreditnih pogodb konvertiral v lastniški delež ŠCP.Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Organi pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.O pritožbi zoper 9. točko izreka izpodbijane odločbeProsilka je v tem delu zahtevala naslednje dokumente: statut organa, veljaven pred spremembo na skupščini 30. 6. 2014; akt o ustanovitvi družbe MID Maribor d. o. o. ter dogovor, sklenjen med organom in MOM, oz. dokument (dopis, elektronska pošta, itd), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev družbe MID d.o.o.. IP je ugotovil, da organ razpolaga s statutom organa, veljavnim pred spremembo na skupščini 30. 6. 2014, saj je IP posredoval notarsko potrdilo s prečiščenim besedilom Statuta z dne 29. 6. 2010. Organ je zahtevo prosilke za dostop do omenjenega statuta zavrnil, ker meni, da ne gre za dokument, ki spada v delovno področje, v katerem je organ zavezanec po ZDIJZ. V katerem delu je organ zavezanec po ZDIJZ kot izvajalec javne službe in javnega pooblastila ali kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, se je IP že opredelil v obrazložitvi te odločbe zgoraj. IP poudarja, da je osnovna dejavnost organa izvajanje obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in da je organ v tem delu v celoti zavezanec po ZDIJZ. Povedano drugače, informacije javnega značaja tako predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala itd.). Statut, kot ustanovitveni akt organa, ki je bil s strani občin ustanoviteljic ustanovljen za izvajanje obvezne gospodarske družbe oskrbe s pitno vodo, torej nedvomno sodi oz. je v zvezi z izvajanjem primarne dejavnosti organa, t.j. javne službe. Nadalje IP ugotavlja, da statut predstavlja dokument, na katerem temelji vpis poslovnega subjekta v sodni register. V skladu s 1. točko tretjega odstavka 7. člena Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15; v nadaljevanju ZSReg) je preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) omogočen brezplačen dostop do zadnjega čistopisa statuta delniške družbe. Iz navedenega izhaja, da so čistopisi statutov že po zakonu javni. Na spletni strani AJPES so dostopni samo zadnji čistopisi statutov delniških družb, kar pomeni, da preko brezplačnega dostopa sedaj ni več mogoče dostopati do prejšnjega čistopisa statuta, ki pa je bil prav tako, do vpisa zadnjega čistopisa statuta, tudi javno objavljen in prosto dostopen. IP je po vpogledu v čistopis statuta organa z dne 29. 6. 2010 ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato jo je organ dolžan prosilki tudi posredovati. Nadalje je IP ugotovil, da organ razpolaga tudi z aktom o ustanovitvi družbe MID-MB d.o.o.. Po pregledu Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Mariborska investicijska družba, investicijske storitve in svetovanje d.o.o. (čistopis) z dne 25. 4. 2014 je IP ugotovil, da gre za družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo, ki je na podlagi prve alineje 1. točke tretjega odstavka 7. člena ZSReg javno objavljena na spletni strani AJPES v Poslovnem registru Slovenije (ePRS), kar pomeni, da je takšna pogodba že po zakonu javna. Ker je zahtevani dokument prosto postopen na spletnih straneh AJPES, je IP pri zahtevanem dokumentu upošteval določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, in prosilko napotil na spletno stran http://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp?s=49&id=1597796, kjer se prosilka lahko prijavi kot registriran uporabnik (v kolikor že razpolaga z geslom) ali pa se brezplačno registrira in tako dostopa v prosto dostopne javne evidence in informacije, ki jih želi pridobiti.Glede dostopa do dogovora, sklenjenega med organom in MOM, oz. dokumenta (dopis, elektronska pošta, itd), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev družbe MID d.o.o., ki je prav tako predmet pritožbe v tem delu, pa je IP ugotovil, da organ s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga. Da navedbe organa o neobstoju zahtevanega dokumenta držijo, izhaja tudi iz točke Ad 2 notarskega zapisa poteka in sklepov skupščine delniške družbe Mariborski vodovod d.d. z dne 23. 6. 2015 (prosto dostopen na spletni strani AJPES), kjer je zapisano, da so ustanovitev hčerinske firme MID potrdili člani nadzornega sveta na osnovi ustnega dogovora med županom MOM in direktorjem organa.Na podlagi navedenega je pritožba prosilke zoper 9. točko izreka izpodbijane odločbe utemeljena v delu, ki se nanaša na dostop do statuta organa, ki je veljal pred spremembo na skupščini 30. 6. 2014 in do akta o ustanovitvi družbe MID Maribor d.o.o.. IP je tako, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, v navedenem delu odpravil 9. točko izreka izpodbijane odločbe in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu tj. glede dostopa do dogovora, sklenjenega med organom in MOM, oz. dokumenta (dopis, elektronska pošta, itd), s katerim je MOM dala pobudo za ustanovitev družbe MID d.o.o., je IP, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, pritožba zoper 9. točko izreka izpodbijane odločbe, zavrnil in v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge (neobstoj dokumenta). O pritožbi zoper 10. točko izreka izpodbijane odločbeProsilka je zahtevala sklep pristojnega organa z obrazložitvijo namena za vstop organa v lastništvo družbe NIPA (vložek 175.000 EUR), organ pa je dostop do navedenega sklepa zavrnil z obrazložitvijo, da ne predstavlja informacije javnega značaja po ZDIJZ. Organ je IP posredoval sklep št. 1 nadzornega sveta organa iz zapisnika 1. izredne redne seje nadzornega sveta organa z dne 27. 6. 2014. Po pregledu navedenega sklepa je IP ugotovil, da vsebuje le podatek o višini zneska za povečanje osnovnega kapitala družbe NIPA d.o.o.. Ne vsebuje pa podatka o namenu vstopa organa v lastništvo družbe NIPA d.o.o., kot to želi prosilka. Ker torej organ ne razpolaga s sklepom pristojnega organa z obrazložitvijo namena vstopa organa v lastništvo družbe NIPA d.o.o., je pritožba prosilke v tem delu neutemeljena. Organ je pravilno ugotovil, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj manjka eden izmed pogojev informacije javnega značaja po ZDIJZ, to je, da organ z zahtevanim dokumentov razpolaga. Glede na navedeno je IP pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. O pritožbi zoper 11. točko izreka izpodbijane odločbeProsilka je zahtevala dostop do pogodbe, na podlagi katere je organ posodil sredstva podjetju RTS. IP je ugotovil, da gre za Pogodbo o kratkoročnem posojilu št. 6/2009 z dne 10. 7. 2009 z aneksom št. 1 z dne 2. 2. 2011 in aneksom št. 2 z dne 9. 9. 2012. Ker je organ dostop do zahtevane pogodbe zavrnil, ker pogodba ne spada v delovno področje organa, kot zavezanca po ZDIJZ, je IP ugotavljal, ali ta navedba organa drži.Po pregledu pogodbe je IP ugotovil, da gre za pogodbo o kratkoročnem posojilu gospodarskemu subjektu. Iz vsebine pogodbe in namena posojila izhaja, da posojilo ni bilo dano v povezavi z izvajanjem javne službe. Ker zahtevana informacija ni povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se ne nanašajo na dejavnosti, ki jih organ izvaja v javnem interesu, niso izpolnjeni vsi kriteriji informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Prav tako je organ na ogledu pojasnil, da je posojilo v celoti dal iz sredstev tržne dejavnosti in da je posojilojemalec posojilo tudi v celoti vrnil. IP je ugotovil, da je v letu 2009, v katerem je organ dal podjetju TELE 59 d.o.o. kratkoročno posojilo, donos iz tržne dejavnosti predstavljal 34 % kosmatega donosa organa. Glede na primerjavo višine danega kratkoročnega posojila, katerega pogodbo zahteva prosilka, in dohodka organa iz tržne dejavnosti (v znesku predstavlja več kot milijon), IP tudi ni mogel podvomiti v navedbe organa, da je pri kratkoročnem posojilu v celoti šlo za razpolaganje s sredstvi iz tržne dejavnosti. V nadaljevanju je IP tudi ugotovil, da v tem delu pritožbe ne gre za informacijo iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Pogodba o kratkoročnem posojilu je dokument o razpolaganju s finančnim premoženjem organa kot subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Določba prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ določa javnost informacij v zvezi s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Stvarno premoženje pa je tisto premoženje, s katerim lahko razpolagamo in je oprijemljivo, vidno ali kako drugače fizično zaznavno. Stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Za razpolaganje s stvarnim premoženjem bi torej šlo v primeru zakupa, prodaje ali ustanovitve kake druge pravice na stvari (premičnini ali nepremičnini), ki je v lasti zavezanca. A contrario denarna sredstva, denarne terjatve in terjatve za premoženje v upravljanju ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe, ne predstavljajo stvarnega premoženja, temveč finančno premoženje. IP je vsled navedenemu ugotovil, da Pogodba o kratkoročnem posojilu št. 6/2009 z dne 10. 7. 2009 z aneksom št. 1 z dne 2. 2. 2011 in aneksom št. 2 z dne 9. 9. 2012, v skladu s 4.a členom ZDIJZ, ne predstavlja informacije javnega značaja.V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa v 11. točki izreka izpodbijane odločbe pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe še izhaja, da organ napačno razume pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja, saj je navedel, da je prosilki s posredovanjem določenih zahtevanih dokumentov omogočil dostop, ne pa tudi ponovne uporabe, kot je npr. spletna objava dokumenta. IP poudarja, da je bistveni element ponovne uporabe dodana vrednost informaciji javnega značaja. S ponovno uporabo informacij naj bi torej zasebni sektor ponudil več, kot ponuja javni sektor v okviru izvajanja svojih javnih nalog[8]. V konkretnem primeru ne gre za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, zato organ prosilki s posredovanjem informacij javnega značaja ne more postaviti pogojev uporabe prejetih informacij. Prosilka lahko s prejeto informacijo javnega značaja prosto razpolaga. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Monika Voga, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka[1] Objavljeni na spletni strani IP www.ip-rs.si.[2] Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače (28. člen ZGJS).[3] Glej RZIJZ – Register zavezancev za informacije javnega značaja; povezava: https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5067880000/2016-08-23. [4] Ferk Petra, Javno podjetje med gospodarsko družbo in osebo javnega prava, Pravna praksa, 2007, številka 34, stran 22, GV založba, d.o.o., 6. 9. 2007.[5] Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/)[6] Razvidno iz računov o dobavi materiala, izstavljenih na ŠCP.[7] Razvidno iz zapisnika 2. izredne seje nadzornega sveta z dne 8. 1. 2009.[8] Več na povezavi https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/ponovna-uporaba/
