Prosilec - Upravna enota Novo mesto
+ -Številka: 090-107/2016
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:Prosilka je na organ naslovila zahtevo na podlagi ZDIJZ in zahtevala, da ji organ izpolni priložene ankete. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z obrazložitvijo, da mu na podlagi ZDIJZ ni potrebno izpolnjevati anket, da je prosilki dolžan omogočiti le dostop do obstoječih dokumentov. Prosilka je zoper odločbo organa pravočasno vložila pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je v odločbi prosilki pojasnil, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na anketne vprašalnike, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilke zavrnil. ODLOČBA:Številka: 090-107/2016/3Datum: 25. 5. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2016-2 z dne 21. 4. 2016, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:1. Pritožba prosilke zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 090-12/2016-2 z dne 21. 4. 2016, se zavrne. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne 2. 4. 2016 in ponovno 21. 4. 2016 na organ naslovila elektronsko vlogo, v kateri je zapisala, da naj ji organ, zaradi natančne analize dela, posreduje izpolnjeno anketo, ki jo je pripela k vlogi. Prosilka je navedla, da želi odgovore na vprašanja. Organ je v svoji vlogi izrecno prosila, naj izpolni priložene anketne vprašalnike. V elektronski pošti z dne 21. 4. 2016 je prosilka dodatno navedla še, naj organ njeno vlogo obravnava tudi kot vlogo za informacije javnega značaja. Organ je dne 21. 4. 2016 izdal odločbo št. 090-12/2016-2, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. Organ je navedel, da je prosilka zahtevala podatke o številu upravnih postopkov po posameznih letih v obdobju od leta 2010 do 2014, ki so se vodili pri organu v zvezi z razlastitvenimi postopki, predvsem tistimi, v katerih so podale pobudo za razlastitev posamezne občine na območju organa, znotraj tega pa še podatke o: številu upravnih postopkov, pri katerih se je ugotavljala javna koristi na podlagi OPN, številu upravnih postopkov, pri katerih se je javna korist ugotavljala na podlagi podrobnega prostorskega izvedbenega akta (OPPN, PIP, LN), številu upravnih postopkov, v katerih je bila pozitivno ugotovljena javna korist in izdan sklep o začetku razlastitvenega postopka, številu upravnih postopkov, v katerih ni bila ugotovljena javna korist in je bila pobuda upravne enote zavrnjena, številu pritožb zoper odločbo o uvedbi razlastitvenega postopka, številu uspešnih pritožb zoper odločbo o uvedbi razlastitvenega postopka, številu neuspešnih pritožb (in začetek druge faze postopka o razlastitvi) in številu uspešno rešenih razlastitvenih upravnih postopkov (izdaja pravnomočnih odločb). Prosilka je želela pridobiti še naslednje podatke: povprečen čas upravnega postopka od oddaje pobud občin za začetek, ugotavljanjem javne koristi in izdaje pravnomočnega sklepa o začetku postopka o razlastitvi, celoten čas razlastitvenega postopka od vložitve pobud občin na upravno enoto, do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi nepremičnine in celoten čas razlastitvenega postopka od vložitve pobude državnega organa na upravno enoto, do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi nepremičnine. Organ je v obrazložitvi odločbe pojasnil, da vodi evidenco zadev in dokumentov, vsebinsko razvrščenih po subjektu - investitorju in letnici nastanka zadeve. V skladu z določbami ZUP in Pravilnika o vodenju evidence o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 18/2003 in 7/2006), vodi evidenco o reševanju upravnih stvari. V okviru te evidence vodi evidenco o številu vloženih zahtev, upravnih stvareh glede na vrsto in zahtevnost postopka, številu rešenih in nerešenih upravnih stvari, rokih reševanja in drugih podatkih, ločeno po posameznih upravnih stvareh in delovnih področjih ministrstev. Organ ne vodi posebne evidence, iz katere bi bili razvidni vlagatelji zahtev za razlastitev nepremičnin po posameznih občinah oz. koliko pritožb je bilo vloženih v teh postopkih. Za posredovanje teh informacij bi moral upravni organ vpogledati v vsako razlastitveno zadevo posebej in sprva ugotoviti, v katerih zadevah je vlagatelj zahteve za razlastitev posamezna občina, nato pa še ugotoviti, na kakšni podlagi se je ugotavljala javna korist oz. ali je bila le-ta sploh ugotovljena, koliko pritožb je bilo vloženih po posameznih občinah in ali so bile !e-te uspešne. Zbiranje ter nadaljnja analiza takšnih informacij bi nedvomno pomenilo ustvarjanje novega dokumenta oz. evidence. Prav tako upravni organ ne vodi evidence, iz katere bi bil razviden čas reševanja upravnih zadev razlastitve nepremičnin, v katerih so vlagateljice zahtev
občine. Ker je prosilka zahtevala posredovanje informacije, ki ne obstaja v obliki izdelanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je organ njeno zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja v skladu z ZDIJZ, zavrnil.Prosilka se je dne 9. 5. 2016 pritožila in navedla, da se z navedbami organa v odločbi št. 090-12/2016-2 z dne 21. 4. 2016 ne more strinjati in meni, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in informacije, ki jih želi pridobiti, se nahajajo v registru oz. evidenci, ki jo vodi organ. Navedla je še, da ji je podatke posredovalo 43 upravnih enot, zaradi česar meni, da pridobitev podatkov iz obstoječih evidenc ne predstavlja prevelikega dodatnega dela ter ne bi pomenilo nesorazmernega napora izven preprostega postopka.Organ po prejemu pritožbe prosilke izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-12/2016-5 z dne 12. 5. 2016, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.Pritožba ni utemeljena. IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.IP najprej ugotavlja, da prosilka ni zahtevala dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanja oziroma izpolnjevanje anketnega vprašalnika.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati, in3. nahajati se mora v materializirani obliki.Prosilka je v pritožbi navedla, da je zahtevala informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v evidencah. IP pojasnjuje, da mora informacija javnega značaja izpolnjevati vse tri zgoraj navedene pogoje, in ne le prvega in drugega, kot zmotno meni prosilka.
Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja oziroma analizirati dokumentov, da bi pridobil informacije, ki jih zahteva prosilka. Z dokumenti (ki izpolnjujejo vse predpostavke za informacijo javnega značaja), iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pa organ ne razpolaga. IP ugotavlja, da je prosilka v zahtevah z dne 2. in 21. 4. 2016 organu zastavila vrsto vprašanj in mu celo posredovala tabelo, v katero naj organ napiše odgovore oziroma s podatki dopolni tabelo. Da je prosilka želela od organa pridobiti odgovore na vprašanja in ne dokumentov, izhaja tudi iz zaprosil organu v priloženih anketah kot npr.:- »vaša kratka obrazložitev«;- »vaše mnenje«;- »vpišite sami«.V anketah so navedena tudi vprašanja, kjer naj organ obkroži pravilno trditev. Na podlagi priloženih anket je torej jasno, da prosilka od organa pričakuje odgovore, pojasnila, mnenja in obrazložitve, ne pa dokumentov.
IP poudarja, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, predelati ali spremeniti ter analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na anketne vprašalnike, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Glede pritožbenih navedb prosilke, da ji je večje število upravnih enot posredovalo zahtevane podatke oziroma informacije, IP pojasnjuje, da organi seveda lahko odgovarjajo na vprašanja, izpolnjujejo ankete in podobno, niso pa na podlagi ZDIJZ tega dolžni, zato IP tudi nima pristojnosti, da bi jim to obveznost v skladu z ZDIJZ naložil.
IP dodaja, da pri reševanju pritožbe ni posumil, da organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali konkretni odgovori na zastavljena vprašanja, dodatnih pojasnil in obrazložitev v zvezi s vprašanji, pa organ na podlagi določb ZDIJZ, prosilki ni dolžan podati. K temu ga namreč določbe ZDIJZ ne zavezujejo.
Stališče, da ZDIJZ ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega, je že večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbah št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011, št. III U 339/2012-17 z dne 7. 11. 2013 in št. III U 273/2012-14 z dne 7. 11. 2013.Po preučitvi celotne zadeve IP tako zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Organ je ravnal pravilno in zakonito, odločitev organa je utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,svetovalka pooblaščencaInformacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka